Arhitekturni muzej Ljubljana naj bi se preoblikoval v Muzej za arhitekturo in oblikovanje, vendar pa je ta predlog pri zaposlenih v muzeju, pa tudi delu strokovne javnosti naletel na negativen odziv. Na negativne odzive je naletel predvsem predlog, da bi Plečnikova hiša v Trnovem ostala v lasti ljubljanske mestne občine, z njo pa bodo od zdaj upravljali Muzej in galerije mesta Ljubljana.

Na seji so se člani Nacionalnega sveta za kulturo med drugim zavzeli tudi za to, da bi Plečnikova hiša v Trnovem, ki z novim ustanovitvenim aktom Muzeja za arhitekturo in oblikovanje prehaja v upravljanje Muzeja in galerij Ljubljana, ostala v upravljanju arhitekturnega muzeja.

Problematiko Muzeja za arhitekturo in oblikovanje v povezavi z upravljanjem Plečnikove hiše v Trnovem je članom sveta predstavil v. d. direktorja muzeja Peter Krečič, ki vztraja, da morata plečnikova hiša in zbirka ostati pod okriljem novega muzeja, pravnega naslednika javnega zavoda Arhitekturni muzej Ljubljana. Kulturna mnistrica Majda Širca pa je poudarila, da bo Plečnikova zbirka s tem, ko jo bodo deloma prenesli na Fužinski grad, kjer ima arhitekturni muzej prostore, dobila "dom, ki ga potrebuje".

Za zaščito Vodnikovega trga
Člani sveta nameravajo pozvati ministrstvo za kulturo in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), da pripravita vse potrebno za takojšnjo zaščito Vodnikovega trga kot celote. Menijo, da bi bilo treba v prihodnosti pri projektu podzemnih garaž na tem trgu odpreti širšo razpravo, temo pa nameravajo znova uvrstiti na septembrsko sejo.

Problematiko načrtovane gradnje garažne hiše na Vodnikovem trgu so člani sveta obravnavali na pobudo Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). Predstavila jo je umetnostna zgodovinarka Barbara Murovec. Dejala je, da gre pri Vodnikovem trgu tako za materialno kot za živo dediščino. Arhitekt Fedja Košir pa je med drugim izpostavil problematiko zdajšnjega "življenja" trga, ki bi lahko zaradi načrtovane gradnje garaž tudi ugasnilo, in vprašanje pietete do mrtvih, saj je bilo v srednjem veku na tem mestu pokopališče.

Vodja ljubljanske območne enote ZVKDS-ja Boris Vičič je pojasnil, da je Vodnikov trg zaščiten s tremi odloki: odlokom o razglasitvi arheološkega kompleksa, odlokom o zaščiti srednjeveškega mestnega jedra in odlokom o zaščiti Plečnikove dediščine. Vendar pa, kot je ob tem opomnila Murovčeva, Vodnikov trg ni zaščiten kot celota. Širca je sprva menila, da dodatna zaščita Vodnikovega trga kot celote ni potrebna. Po razpravi pa je povedala, da je pripravljena prisluhniti novim dejstvom, ki so jih razkrila arheološka izkopavanja na trgu.

Program Nacionalnega sveta
Poleg tega pa so obravnavali tudi osnutek poročila o izvajanju Nacionalnega programa za kulturo 2008-2011 v letu 2009, do katerega je bil kritičen predvsem Matjaž Zupanič. Zupanič je poročilu očital, da je nepopolno, da v veliki meri izzveni kot delo ministrstva in od njega financiranih ustanov. Menil je, da daje Nacionalni program za kulturo širši okvir in je zato na njegovi podlagi tudi manevrski prostor kulturne politike širši. Dodal je še, da poročilu manjka samokritičnost in samoevalvacija kulturne politike ter da "slika lepšo podobo, kot je v resnici" na področju kulture.

Nekateri člani sveta pa so se zavezali, da bodo svoje pripombe po tem, ko bodo dobili v branje novejšo različico poročila, ki je še v nastajanju, pisno podali ministrstvu za kulturo. Temu bo svet, da se pri pripravi poročila upoštevajo tudi danes izrečene pripombe, posredoval še magnetogram seje.