Ali lahko v nekaterih členih zelo nedoločna konvencija zares zajezi invazijo hollywoodskih filmov? Foto: EPA
Ali lahko v nekaterih členih zelo nedoločna konvencija zares zajezi invazijo hollywoodskih filmov? Foto: EPA
Los Angeles
Po odločitvi držav za podporo konvenciji, je nebo nad Los Angelesom, središčem ameriške industrije zabave, kar potemnelo. Foto: EPA
ZDA so razočarane nad odločitvijo nekaterih svojih tradicionalnih zaveznic. Foto: EPA

191 delegatov bo tako glasovalo o konvenciji, s 151 glasovi za in 2 proti jo je že potrdila komisija za kulturo Unesca, ki naj bi državam omogočila sprejetje vseh potrebnih ukrepov za zaščito kulturne raznolikosti države. Konvencija tako preprečuje, da bi se države, ki skušajo zaščititi svojo kulturno raznolikost, znašle pod obtožbami, da preprečujejo svobodno mednarodno trgovino.



ZDA kot osamljeni otok
Konvencija naj bi najbolj prizadela hollywoodsko industrijo, zato ZDA ostro nasprotujejo dokumentu. Toda čeprav so ZDA največja mednarodna sila, so v boju ostale osamljene. Na glasovanju v ponedeljek je tako ZDA ob strani stal le Izrael, ki se je ravno tako izrekel proti konvenciji, še dve državi, Avstralija in Kiribati, pa sta se vzdržali glasovanja.

Zmagoslavje politične represije?
V ZDA izgubljeno vojno za prosto pot kulturnemu imperializmu obkladajo z najbolj žaljivimi izrazi. Časopis Wall Street Journal je tako zapisal, da so nad konvencijo navdušene predvsem Kitajska in druge represivne države, katerim bo izvajanje konvencije omogočilo prepoved sprejemanja satelitskih televizijskih programov in tujih časopisov na območju države; vse to v imenu tako imenovane kulturne varnosti. Še posebno je ZDA prizadela odločitev tradicionalnih zaveznikov Britancev, ki so se tokrat odločili za lojalnost Evropski uniji in so prav tako podprli konvencijo.

Mala diplomatska revolucija
Uspeh konvencije naj bi bil posledica prav nenavadno dobro pripravljene in intenzivne diplomatske akcije, katero sta vodili predvsem Kanada in Francija. Za začetek veljave konvencije pa ni dovolj le njena potrditev na plenarnem zasedanju, pravno zavezujoč dokument bo postala šele, ko jo bo ratificiralo vsaj 30 držav podpisnic. Toda veselje navdušenih podpisnic konvencije utegne biti prav kratko.

Besedilo dokumenta je namreč v številnih členih dovolj megleno in nejasno ter omogoča zelo svobodne interpretacije. Zatrjevanja velikih bojevnic Francije in Kanade, da ima konvencija nadnacionalne pristojnosti ter enako pravno veljavo kot bilateralni sporazumi, zato še ne pomenijo zagotovila za velike spremembe na področju ameriškega "kulturnega imperializma".