So mesta, ki so resna in so mesta, ki se rada zabavajo. Berlin je eno izmed njih, zato ne preseneča, da je že vse pripravljeno za praznovanje drugega desetletja, odkar je mesto znova enotno. Številna praznovanja že potekajo, med drugim bodo prihodnji četrtek pred Brandenburškimi vrati imeli zastonjski koncert celo U2 (katerih plošča Achtung baby je bila navdahnjena in posneta ravno z bivanjem v Berlinu leta 1991), naslednji konec tedna bo v znamenju klubskih praznovanj, vse skupaj pa bo doseglo uradni vrhunec v ponedeljkovem dogodku, torej 9. novembra, ravno na slavnostni dan.

Tisoč domin bo postavljenih dva dneva
Pred Brandenburškimi vrati, točno po črti, kjer je potekal zid, bodo postavili 1,5-kilometrov dolgo vrsto 20-kilogramskih in 2,5 metra visokih domin, postavljenih 1,5 metra narazen. Vrsta tisočih domin, ki so jih pobarvali otroci, bo na svojem mestu stala dva dneva.

Dogajanje pred simbolom Berlina in Nemčije se bo torej začelo ob 19. uri s koncertom orkestra berlinske državne opere, ki bo v kratkem programu zaigral dela Beethovena, Wagnerja, Schönberga in Goldmanna.

Nato bodo skozi vrata prikorakali mnogi vodje držav, med katerimi bodo tudi francoski predsednik Nicholas Sarkozy, ruski predsednik Dmitrij Medvedev, britanski premier Gordon Brown, ameriška državna sekretarka Hillary Clinton (zanimivo, da je predsednik Barack Obama imel v Berlinu svoj predvolilni govor, zdaj pa se mu ni zdelo pomembno priti) in ponovno potrjena nemška kanclerka Angela Merkel ter berlinski župan Klaus Wowereit, ki bodo imeli kratke govore.

Vabljeni vsi pomembnejši akterji tedanjega časa
Sledili bodo govori nekdanjih aktivistov za človekove pravice nekdanje vzhodne Nemške demokratične republike, zatem pa govor vodje poljskega delavskega gibanja Solidarnošč Lecha Walesa pred Reichstagom, ki ga bodo prenašali v živo. Ker je gibanje v začetku osemdesetih začelo krhanje vzhodnega bloka, bo Walesa tisti, ki bo podrl prvo domino, vrsta pa se bo porušila vse do Brandenburških vrat.

Zatem bo popularni nemški televizijski voditelj Thomas Gottschalk vodil pogovor s takratnim predsednikom Sovjetske zveze Mihailom Gorbačovom ter takratnim zunanjim ministrom Zvezne republike Nemčije Hansom-Dietrichom Genscherjem, iz Potsdamer platza, torej iz novega Berlina, pa se bodo oglašali evropski komisar Jose Manuel Barroso in novi predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek.

Po ponovnem padcu nekaj domin bo svojo novo pesem predstavil Jon Bon Jovi (le zakaj, nam ni uspelo ugotoviti), ob 20.30 pa bo svojo novo pesem We are one (Mi smo eno) predstavil tudi Paul van Dyke, v vzhodnem Berlinu rojeni DJ, ki je prebežal v zahodno Nemčijo, v devetdesetih letih pa se je vrnil nazaj v svoje rodno mesto. Sledil bo velik ognjemet.

Eksplozija kreativne energije, dolga dvajset let
Več kot 160 kilometrov dolg in 3,5 metra visok zid je bil nedvomno največji simbol hladne vojne (v bistvu sta bila zida dva, saj je bilo vmes prazno območje), ki je med drugim ustvarjal tudi edino enklavo enega bloka v drugem. In ko so ga začeli po 38 letih rušiti, se je pri tem sprostila velikanska energija, ki (ponekod) še vedno ni ponehala.

Z odločitvijo, da vendarle postane glavno mesto združene Nemčije, je odprl vrata velikanskim investicijam, tako da je bil v devetdesetih "največje gradbišče Evrope." Nekdanji ponos Berlina dvajsetih let, Potsdamer platz, ki je bil zreduciran na blatno polje, prek katerega je potekal zid (kako je to videti, si lahko ogledate tudi v filmu Nebo nad Berlinom Wima Wendersa), je v desetletju zrasel v novem sijaju, prav tako pa so na pasu zidu zgradili celoten kompleks državne uprave in železniško postajo ter spomenik holokavstu.

Še vedno raj za umetnike
Veliko bivalnega prostora, ki ga premore mesto z velikimi zelenimi površinam, skupaj z nizkimi najemninami v mesto še vedno privabljajo številne umetnike, ki so odprli svoje galerije, s čimer postaja eno glavnih svetovnih umetniških prestolnic.

Prav tako velja tudi za eno izmed prestolnic elektronske glasbe, saj se je eksplozija klubske kulture zgodila ravno na začetku devetdesetih. Ne smemo pozabiti, da je ravno tam potekal največji Love parade.

Trenutek za premislek o tem, kaj jih združuje
A stvari niso povsem rožnate. Kot je rekel župan Wowereit, je 20-letnica primernejši trenutek za kritičnejši pogled nazaj na to, kar nas združuje, kot so to lahko storili pred desetimi leti. Berlin namreč kljub vsemu še vedno ni popolnoma enoten, enako pa velja tudi za Nemčijo. Po nedavni anketi so tako presenečeno ugotavljali, da bi si zelo velik odstotek vprašanih še vedno želelo, da zidu ne bi porušili in da se Nemčija ne bi združila.

Prav tako ni gospodarsko preveč napredno mesto, saj se bolj kot industrija razvija umetnost in intelektualni svet. To pa mnoge sploh ne moti, kar je zelo razvidno tudi iz izjave župana: "Mogoče je Berlin reven, vendar je seksi."