S to sodbo so izraelskega zbiralca starin po poročanju Discovery Newsa oprostili suma ponarejanja in s tem sklenili eno izmed poglavij zanimive arheološke zgodbe, ki se je začela pred desetimi leti z najdbo kostnice z napisom "Jakob, Jožefov sin, Jezusov brat".

Že od začetka dvomi o pristnosti
Pred desetletjem je profesor hebrejske in aramejske filologije in epigrafike na Sorboni André Lemaire razglasil razburljivo odkritje, ki bi pomenilo prvi arheološki fizični dokaz o obstoju Jezusa Kristusa. "Naj se sliši še tako osupljivo, v Izraelu so našli skrinjo iz apnenca, ki ji rečemo kostnica, v njej pa so morda kosti Jakoba, Jezusovega brata," je Lemaire zapisal v reviji Biblical Archaeology Review in dodal: "To vemo zaradi izrednega napisa, vrezanega na stranici kostnice, kjer v aramejskih črkah jasno piše: Jakob, Jožefov sin, Jezusov brat."

Jakoba Pravičnega, ki naj bi bil po zapisih v evangelijih Jezusov brat, so leta 62 n. št. kamenjali do smrti, a Katoliška cerkev uradno trdi, da Jezus ni imel bratov ali sester. Robert Eisenman, avtor knjige Jakob, Jezusov brat, pa je mnenja, da je pravi naslednik gibanja, ki mu danes pravimo krščanstvo, prav Jakob in ne Peter. Seveda je najdba kostnice med znanstveniki takoj sprožila sumničavost. Eisenman, profesor biblijske arheologije na kalifornijski univerzi, je bil prvi med strokovnjaki, ki je dvomil o njeni pristnosti. "Mnogo stvari je sumljivih: veriga lastnikov je nezanesljiva in napis je preveč popoln. V prvem stoletju ne bi nikoli zapisali 'Jezusov brat'," je Eisenman povedal za Discovery News.

Fizični dokazi o obstoju Jezusa in prvega templja?
Jakobovo kostnico so prvič razstavili leta 2002 v kraljevem muzeju v Ontariu, kjer si jo je ogledalo skoraj pol milijona obiskovalcev. V tistem času so se začele pojavljati še druge najdbe: kamena plošča, ki naj bi v stari hebrejski pisavi opisovala obnovo prvega Salomonovega templja, ki naj bi jo pred skoraj 3.000 leti naročil kralj Jošija. "Nenadna pojava teh dveh predmetov na koncu leta 2002 in na začetku 2003 je spodbudila domišljijo milijonov kristjanov po svetu, ki so dobili oprijemljiv dokaz obstoja Jezusove družine, in tisoče Judov, ki so s tem dozdevno dobili fizični dokaz iz prvega templja in s tem tudi arheološko potrditev biblijskih zgodb," so takrat sporočili iz izraelskega urada za antične umetnine.

Po posvetovanju s strokovnjaki je urad ugotovil, da so predmete ponaredili z namenom uničevanja arheoloških raziskav, ustvarjanja napačnega vtisa zgodovinskega dokaza, ki je vplival na vero milijonov ljudi po svetu – vse zato, da bi se dobilo finančni dobiček. Na izraelski policiji so vložili tožbo, glavni osumljenec pa je bil lastnik obeh predmetov Oded Golan. Med sedemletnim sojenjem se je zvrstilo več kot sto zaslišanj. "Ni ravno vsakodnevni dogodek, da lahko na sodišču obravnavamo primer s toliko različnimi temami: arheologijo, zgodovino, Biblijo, kemijo, geologijo, jezikoslovjem in še čim. Slišali smo pričanja, o katerih do zdaj na sodišču še niso nikoli razpravljali ali o njih sodili," je sodnik Aharon Farkaš zapisal ob svoji razsodbi. V njej pa je pisalo, da tožilstvu ni uspelo brez utemeljenega dvoma dokazati, da je kostnica ponarejena in da jo je gospod Golan ali nekdo v njegovem imenu ponaredil.

Sodnik pa je tudi poudaril, da prav tako ni mogoče dokazati, da najdbe – med njimi kostnica in "Jošijev napis" - niso ponaredki. "Lahko pričakujemo, da se bo ta stvar še naprej raziskovala v znanstvenem in arheološkem svetu ter da bo le prihodnost lahko povedala svoje. Poleg tega ni bilo na noben način dokazano, da se besede 'Jezusov brat' zagotovo nanašajo na Jezusa iz krščanskih zapisov," še piše v kar 475 strani dolgem sklepu sodišča.