Do nedavnega so bile Benetke eno izmed redkih mest, ki niso bila napolnjena z ogromnimi oglasnimi panoji - za te, če dobro premislimo, v Benetkah niti ni veliko prostora -, a se to z novimi prizadevanji oglaševalskih agencij vse bolj spreminja. Agencije želijo čim več reklamnega prostora v mestu na vodi, ki ga vsako leto obišče ogromno turistov in je zaradi tega seveda zelo primerno za reklamiranje takšnih in drugačnih izdelkov. Oglaševalci si prizadevajo za zakup praznih platen, ki prekrivajo slavne palače v obnovi. Trenutno (če seveda oglasa niso že zamenjali) izza ogromne 'swatchke' na Markov trg gleda hudobec iz Jamesa Bonda, poleg njega pa dva avtomobila znamke Lancia drvita prek Doževe palače in celo Most vzdihljajev je ni odnesel neokrnjen.

Reklame? Da. A le, če ne motijo.
Nov zakon namreč dovoljuje, da se na ta ogromna pregrinjala lahko tiska oglase, dokler te ne zmotijo ali odvrnejo pozornosti od celote stavbe in njenega okrasja ali se pri tem okrni užitek ob pogledu na fasado. Seveda so vedno bolj množeči plakati razburili prebivalce Benetk, arhitekte in direktorje muzejev. Do zdaj je bilo namreč v navadi, da so stavbe, ki jih restavrirajo, obdali s pregrinjali na katerih je bila natisnjena podoba fasade, tako da so si turisti lahko predstavljali, kako naj bi bila videti celota.

Prerekanja in "odrekanja"
Nesprejemljivo je, da so čudovite palače v Benetkah, ki jih tačas obnavljajo, ovite z velikimi transparenti, je britanski arhitekt Norman Foster protestiral pri italijanskem ministru za kulturo Sandru Bondiju in županu Giorgiu Orsoniju. Poziv k prepovedi takšnega oglaševanja sta med drugim podpisala direktor British Museums Neil MacGregor in direktor Museum of Modern Art (MoMa) v New Yorku Glenn Lowry.

Beneški župan Girgio Orsoni je odgovoril, da je trenutno v mestu žal šest palač ovitih z oglasnimi plakati. V Rimu je takšnih 67, v Milanu pa 261. "Denar zasebnih podjetij je nujen za financiranje restavratorskih del. V našem mestu so oglaševalski plakati na ulicah prepovedani. Benetke so najbolj zaščiteno mesto na svetu," je v odgovoru arhitektu zatrdil Orsoni. Upravnica Benetk Renata Codello pa je celo dejala, da je morala biti v svojem delu silno diskriminatorna in je morala zavrniti ogromno mamljivih ponudb, "med njimi tudi tako s celotnim italijanskim nogometnim moštvom oblečenim le v kratke hlačke".

Bajne vsote za zakup prostora
Od vsega skupaj pa imajo največ, verjetno, prav oglaševalske agencije. Te sicer ne želijo izdati, kolikšen je njihov dobiček, a je ta vseeno v veliki meri odvisen od uspeha same kampanje. Za zakup prostora na malo manj elitni lokaciji, kot je Markov trg ali Doževa palača, a vseeno le korak stran od nje mora Plakativ Media, podjetje, ki si v večini 'lasti' Benetke, plačati tri milijone in pol evrov za prostor, velik skoraj toliko kot pol olimpijskega bazena. Blizu trga pa se obeta nov, še večji, prostor, ki je že na prodaj za velike denarce; trenutno za njegov najem zahtevajo 50.000 evrov na mesec, februarja, ko Benetke napolni sloviti pustni karneval, pa zanj zahtevajo vsaj 158.000 evrov na mesec.

Drugi Las Vegas?
Če bo šlo tako dalje, lahko domnevamo, da se bodo Benetke iz mesta duhov, za kar so že krščene predvsem zato, ker naj bi tam živelo vse manj in manj stalnih prebivalcev, spremenile v mesto oglasov. Še posebno, če se bodo panoji ogromnih razsežnosti posodobili in prestopili k digitalizaciji, se obeta drugi Las Vegas. Kar je, glede na to, da tam obstajajo umetno inscenirane Benetke, precej paradoksalno. Predvsem pa vožnja po kanalih, obdanih z oglasi, ni nič kaj prijetna ali romantična.