Polje stel vendar ne kazi podobe Berlina

Priznanje za spomenik v spomin na žrtve holokavsta

Peter Eisenmann svoje delo predstavlja kot simbol kaotičnega, a na videz urejenega sistema, ki je izgubil vsak stik s človeškim razumom. Foto: EPA

Spomenik v spomin na holokavst, proti kateremu so imeli ob njegovi postavitvi številni veliko povedati, je očaral ameriške arhitekte.

Denkmal für die ermordeten Juden Europas (Spomenik pobitim evropskim Judom) — Peter Eisenmann svoje delo predstavlja kot simbol kaotičnega, a na videz urejenega sistema, ki je izgubil vsak stik s človeškim razumom. Foto: EPA

Veliko polje stel oziroma Stelenfeld, ki ga je sredi Berlina "zasadil" arhitekt Peter Eisenmann, je namreč Ameriški arhitekturni inštitut (The American Institute of Architects) nagradil s priznanjem AIA Institute Honor Awards. Stanovsko združenje ameriških arhitektov to priznanje vsako leto podeljuje za izjemne dosežke na področju notranje opreme in "urbanega dizajna". Institut je spomenik izbral izmed 700 projektov, med katerimi so priznanja pripadla še 28 arhitekturnim in oblikovalskim podvigom drugih avtorjev.

Med kamni se ne plazi vonj po belih klobasah
Malo manj kot dve leti po odprtju spomenika z imenom Denkmal für die ermordeten Juden Europas (Spomenik pobitim evropskim Judom) vodja sklada spomenika Uwe Neumärker z veseljem pove, da ljudje spomenik uporabljajo zelo "razumno". Že ob predstavitvi zasnove spomenika so namreč začele odmevati kritike, da se bodo med stelami valile trume turistov, ki bodo v "parku" prirejali piknike, in da bodo pokončni monoliti hitro postali žrtve neonacistov. Nič od tega se ni zgodilo.

Kaotična urejenost v duhu nacistične blodnje o germanski nadvladi
Spomenik po načrtih ameriškega arhitekta Petra Eisenmanna prekriva kar 19.000 kvadratnih metrov, na katerih je razpostavljenih 2.711 stel oziroma betonskih blokov. Iluzija rahlo nagnjenega pobočja, ki jo ustvarja postopna rast višine stel od enega konca polja do drugega, naj bi po Eisenmannovem prepričanju zagotovila učinek zmedenega in neprijetnega ozračja ter prikaz na videz popolnoma urejenega sistema, ki pa je izgubil stik s človeškim razumom.

Nad monumentalnim objektom, ki naj bi opozarjal na strašna dejanja nacistov, se je že pred njegovo predstavitvijo javnosti zgrnilo veliko črnih oblakov, ki so v sebi skrivali ploho kritik. Tudi Judi niso bili veseli "pozornosti", ki jim jo je nemška vlada izkazala z darovanjem denarja za postavitev spomenika. Rabin judovske skupnosti v Berlinu je tako dejal, naj že enkrat vendar dovolijo počitek žrtvam holokavsta, organizacija Roma und Sinti pa se je pritožila, da nemška oblast izdeluje hierarhijo žrtev nacistične strahovlade. V koncentracijskih taboriščih namreč niso umirali le Judi, ampak tudi predstavniki drugih "nadležnih" manjšin, ki bi utegnile ogroziti rasno čistost in s tem pogojeno duhovno moč nemškega naroda.

P. B.