Kot so sporočili iz muzeja Städel, kjer je trenutno na ogled retrospektiva tega nemškega ekspresionista, so v tamkajšnji kleti odkrili doslej neznano platno slikarja Ernsta Ludwiga Kirchnerja. Posebnost "nove pridobitve" je to, da sta poslikani obe strani platna; na eni strani je upodobljen Prizor v gozdu, druga stran pa razkriva ženski akt, ki je verjetno nastal leta 1910. Znano je, da je Kirchner pogosto uporabljal hrbtno stran slik za risanje skic, tokrat pa ne gre le za skico.

Enkraten dogodek
Slika je dolga leta veljala za ponaredek, a so strokovnjaki, ki se ukvarjajo s tem slikarjem, enotnega mnenja, da gre za pristno Kirchnerjevo delo iz njegovega dresdenskega obdobja, imenovanega Most (Die Brücke), po istoimenskem gibanju, katerega "člana" sta bila tudi Emil Nolde in Vasilij Kandinski. Podobna odkritja so "izredno, izredno redka", je povedal Wolfgang Henze iz Kirchnerjevega arhiva v Bernu v Švici. Henze odkritje doslej neznanega Kirchnerja označuje za "absolutno enkraten" dogodek.

Slikar, ki ga skoraj ni mogoče ponarediti
Henze tudi pravi, da je Kirchnerjev podpis zelo težko ponarediti, njegovih risb pa tako rekoč ni mogoče ponarediti, kar na neki način razjasnjuje nejasnosti v zvezi z umetnikovim podpisom, ki so se porajale ob najdenem delu. Poleg tega pa Henze tudi pravi, da odkritje slike lahko vpliva na oceno Kirchnerjevega opusa. Vsaka slika namreč zaokroži vedenje o razvoju Kirchnerjevega dela, kar pomeni, da je lahko bistvenega pomena za poznavanje opusa. Henze meni, da doslej poznajo od 100 do 150 poslikanih ozadij pri Kirchnerju.

Najdeno sliko nameravajo v muzeju restavrirati, javnost pa jo bo prvič lahko videla jeseni 2011, ko bodo odprli obnovljene prostore Städla.

Ena izmed največjih zbirk
Kirchner (1880-1938) sodi med najpomembnejše predstavnike nemškega ekspresionizma. Napisal pa je tudi večji del manifesta zgoraj dresdenske umetniške skupine Die Brücke (Most), ki ji pogosto pripisujejo prvenstvo v ustvarjanju ekspresionistične geste v likovni umetnosti. Manifest je je izdelan v namenoma okornem lesorezu, ki namiguje na spoštovanje umetnosti primitivnih ljudstev. Na razstavi v frankfurtskem muzeju Städel je s 180 razstavljenimi deli na ogled največja Kirchnerjeva retrospektiva zadnjih 30 let. Poleg že slavnih berlinskih slik - te so nastale v letih pred izbruhom prve svetovne vojne - z deloma Ženski na cesti in Ženski z umivalnikom na čelu Städel predstavlja tudi manj znana Kirchnerjeva zgodnja in pozna dela ter seveda pomembno obdobje sodelovanja s skupino Die Brücke.

Städel ima tudi največjo zbirko Kirchnerjevih del poleg Kirchnerjevega muzeja v Davosu, s Frankfurtom pa je bil Kirchner povezan tudi drugače. Leta 1916 se je tam zgodila njegova prva samostojna razstava, tri leta POZneje pa je bil Städel prvi muzej, ki kupil Kirchnerjevo delo.