Direktor Arhitekturnega muzeja Ljubljana Peter Krečič je na novinarski konferenci ponovil, da je "v ozadju poskus podreditve delovanja institucij neki politični kaprici", ne pa iskanje resne strokovne rešitve. Načelnik oddelka za kulturo na mestni občini Uroš Grilc je ostal po Krečičevih besedah s svojim predlogom o združitvi omenjenih institucij "povsem osamljen". "Po mojih informacijah ga v njegovih namerah razen ljubljanskega župana Zorana Jankovića ni podprl nihče," je dodal.

"Več obiskovalcev le predpostavka"
Direktor ljubljanskega arhitekturnega muzeja je znova povzel protiargumente Grilčevim izjavam, ki so se pojavile v javnosti in so jih v Arhitekturnem muzeju že podrobno predstavili v sredinem sporočilu za javnost. Med drugim je Krečič ponovil, da združevanja knjižnic ne gre primerjati z združevanjem arhitekturnega muzeja in grafičnega centra, saj gre za popolnoma druge dejavnosti.

To, da bi novo ustanovljeni javni zavod Arhitekturni in grafični muzej Ljubljana pritegnil več obiskovalcev, je le predpostavka, "ki ji lahko samo verjamemo, ni je pa mogoče dokazati", prav tako nimata racionalne podlage Grilčevi izjavi, da bosta združena zavoda delala več in da združitev ne bo imela finančnih posledic, je ponovil. "Nisem slišal niti za en konkreten argument, kako bi samo povezovanje zavodov dalo boljše učinke od tega, kar že zdaj počneta," je sklenil Krečič.

Spomniti velja, da se je proti spojitvi Arhitekturnega muzeja Ljubljana (AML) in Mednarodnega grafičnega likovnega centra (MGLC) izreklo okoli 500 domačih in tujih strokovnjakov, akademikov, ustvarjalcev ter predstavnikov domačih in tujih kulturnih institucij. Pisma podpore pa še prihajajo.

Javnost ne prenese več samovolje v kulturi
Burna razprava kaže na prvo veliko oživljanje civilne družbe po dolgem času. Krečič je sklenil, da sta si oba zavoda, AML in MGLC, s svojim delom ustvarila ugled in z njim obsežno, mnogovrstno občinstvo doma in v tujini, ki jima je tudi tokrat izrazilo popolno podporo. Nov zavod bi si moral po njegovem tovrstno referenčnost še pridobiti. Vsesplošni angažma pa kaže tudi, da ozaveščena javnost ne prenese več samovoljnega delovanja v kulturi in mrcvarjenja uspešnih kolektivov, kot so si to zamislili na ljubljanski mestni občini.

Eden izmed argumentov, zakaj ustanoviti javni zavod, je, da bi nov muzej lahko bolje razvijal likovno umetnost v Ljubljani, ki bo nastajala tudi v Rogu in Švicariji. Direktorica MGLC-ja Lilijana Stepančič je spomnila, da predlagani sklep o ustanovitvi novega zavoda nikjer ne omenja ne Roga ne Švicarije. Po njenih predvidevanjih nista omenjena zato, ker v Švicariji ljudje še živijo, proces izselitve pa se še ni začel, prav tako ni jasnega konsenza, kaj se bo zgodilo z nekdanjo tovarno Rog in Centrom sodobnih umetnosti.

Predstavnica zaposlenih v MGLC-ju Breda Škrjanc se je odzvala na izjave, ki so se pojavile v medijih. Poudarila je, da se zaposleni v obeh zavodih ne bojijo sprememb, ne strinjajo pa se z nekaterimi predlogi sklepa o ustanovitvi novega javnega zavoda.

Med členi so namreč zasledili, da, tako Škrjančeva, poslanstvo javnega zavoda Arhitekturni in grafični muzej Ljubljana krši dejavnost AML-ja in MGLC-ja na treh ravneh: opredeljuje jo le kot dediščino, izključuje pa vso živo produkcijo, omejuje jo na območje mestne občine Ljubljana, poleg tega pa iz poslanstva obeh zavodov izključuje vso preostalo likovno oziroma vizualno dejavnost.

Sporno tudi s pravnega vidika?
Združitev zavodov je po besedah pomočnika direktorice MGLC-ja Mateja Zonte sporna tudi s pravnega vidika. Zelo moteča in zavajajoča se mu zdi Grilčeva izjava, ki se nanaša na konstitucijo sveta novega zavoda, po katerem naj bi štiri izmed petih članov po novem imenovala mestna občina Ljubljana kot ustanovitelj. Grilc je dejal, da to zakonsko rešitev določa krovni zakon s področja kulture ZUIK. Zonta je dejal, da je to le ena izmed rešitev, ki jih zakon določa, "in to najslabša".

Zonta je pojasnil, da je temeljna razlika med odlokoma o ustanovitvi zavodov izpred nekaj let in sklepom o ustanovitvi novega zavoda ta, da se je v 15. členu "po čudnem ključu znašlo določilo, da je člane sveta, ki jih določi ustanovitelj, mogoče razrešiti tudi, če ne zastopajo interesov ustanovitelja".