Novelo zakona bodo na podlagi mnenj poslanskih skupin v okviru glasovanj najverjetneje sprejeli. Spremembe zakona iz leta 2008 v prvi vrsti pomenijo uskladitev določb z odločbo ustavnega sodišča. Predstavniki vseh poslanskih skupin so bili mnenja, da novela odpravlja neskladja z ustavnimi določbami. Podobnega mnenja so po besedah poslanca SD-ja Sama Bevka tudi strokovnjaki s področja kulturne dediščine.
Obstoječ zakon je določal, da je arheološka najdba ali arheološka ostalina, ki je premičnina in ki jo kdor koli najde na površju zemlje, pod njim ali v vodi, lastnina države. Na podlagi pobude za presojo ustavnosti, ki sta jo podala Vojni muzej Logatec in Numizmatično društvo Slovenije, je ustavno sodišče določilo odpravo neskladij, ki se tičejo lastništva arheoloških ostalin in obveznosti posedovanja dokazil o izvoru.
"Prejšnji zakon je pomenil abolicijo za zbiralce"
Po Bevkovem mnenju je prejšnji zakon pomenil abolicijo za zbiralce, ki so po njegovem mnenju pomembni ohranjevalci kulturne dediščine. Zakonska ureditev in praksa bi morala med muzejskimi institucijami in zasebnimi zbiralci spodbujati sodelovanje. "Samo sankcije in zelo malo spodbud so kar opazen del privatnih zbiralcev odvrnile od sodelovanja," je še dejal. Kljub odpravi neustavnih določil so poslanci opozorili na nekaj nejasnosti in slabosti zakona in podali nekaj predlogov. Bevk pa ministrstvu, pristojnemu za kulturo, predlaga, da opravi analizo, ki bi pokazala prednosti in slabosti obstoječega zakona.
Tamara Vonta iz Pozitivne Slovenije je opozorila, da je novela zakona mestoma nekonsistentna in prinaša neustrezne rešitve v zvezi s predlagano definicijo dokazila o izvoru. Nejasno se ji zdi definiranje dokazil o izvoru. Nekateri dokumenti za dokazovanje lastništva oziroma pravice do posesti, hrambe predmeta so po njenem mnenju vprašljivi ali celo povsem irelevantni. Vprašljiva je predvsem izjava prejšnjega lastnika in fotografija ali posnetek, ki po njenih besedah ne pomeni dosti za dokazovanje lastništva.
Dodelitev diskrecijske pravice ministra
Marjana Kotnik Poropat iz DeSUS-a meni, da spremembe zakona ne posegajo v njegovo temeljno vsebino, pozdravila pa je dopolnitev, da lahko minister izjemoma izda sklep o financiranju določenega ukrepa varstva brez javnega poziva, če je zaradi hude ogroženosti kulturne dediščine to potrebno. To dopolnitev - dodelitev diskrecijske pravice ministra - je pozdravil tudi Mihael Prevc iz SLS-a, ki pravi, da je to zelo pomembna določba.