Smola in platno, ki so ju uporabljali pri pogrebnem zavijanju, datirata v čas med 3350 in 4500 pr. n. št., ugotavlja študija, ki jo je objavil časnik PLOS ONE.

Z novo znanstveno analizo so preučili nekatere razstavne predmete iz egipčanske zgodovine, ki jih hranijo v različnih britanskih muzejih, in ugotovili, da so že takrat ljudje uporabljali podobno tehniko in pripomočke za povijanje, ki so sicer značilni za mumije. Zgodovinarji so bili do pred kratkim prepričani, da se je ta egipčanska praksa začela okoli leta 2500 pr. n. št.

Soavtor študije Thomas Higham z Univerze v Oxfordu je povedal, da to odkritje daje raziskovalcem možnost, da v zbirkah, ki so shranjene v muzejih, odkrijejo nove informacije o bogati arheološki preteklosti.

S kemijsko analizo so raziskovalci lahko identificirali naravne materiale, kot sta rastlinsko olje in živalska mast, ki so ju včasih uporabljali pri mumificiranju. Našli so tudi sledi smole iglavca, voska, rastlinskega lepila in sladkorja.

V študiji so prav tako zapisali, da so ti materiali vsebovali antibakterijska sredstva, ki so jih okoli 3000 let pozneje uporabljali pri egipčanskem balzamiranju faraonov.

Iz zibelke egipčanske civilizacije
Raziskovalci so do izsledkov prišli po desetletnih raziskavah, ki so jih opravili na Univerzi v Oxfordu, Yorku in Macquarieju. Platneni delci, ki so jih proučevali, izvirajo iz najzgodnejših odkritih grobnic, ki so na starih egipčanskih pokopališčih v Mostageddi v egipčanski pokrajini Badari.