Oglas
Na jeziku sloni identiteta. Če odpišemo poučevanje slovenščine, to pomeni uničiti obstoj slovenske manjšine za mejo.
"Jezik, v katerem razmišljamo in v katerem čutimo, je naša največja dragocenost," je v poslanici zapisala generalna direktorica Unesca Irina Bokova in dodala, da pa je obenem večjezičnost pomembna pri zagotavljanju enake izobrazbe za vse in v boju proti diskriminaciji. Po njenih besedah tudi gradnja pristnega dialoga temelji na spoštovanju jezikov, saj s tem, ko ščitimo jezik, ščitimo sami sebe.
Potrata od Turka in vlade pričakuje tudi, da se opredelita do osnutka nacionalnega programa za jezikovno politiko 2012-2016 ter da ga vlada čim prej posreduje DZ v obravnavo in sprejetje, saj bi moral začel veljati že 1. januarja. "A upati je, da zapis v koalicijskem sporazumu, da bo 'slovenščina še naprej učinkovito sporazumevalno sredstvo in simbolna vrednota slovenske identitete' ni le še en jezikovni spodrsljaj nove vlade," je v pobudi med drugim zapisala Potrata.
Uporaba maternega jezika je, nadaljuje, pomembna za opismenjevanje v šolah, kar je v praksi pogosto izziv doseči. Izobraževalni sistemi namreč jezikovne manjšine pogosto zapostavljajo. Če bi njihovi pripadniki že od začetka imeli možnost, da v šolah sledijo pouku v maternem jeziku, nato pa v nacionalnem, uradnem ali kakem drugem jeziku, bi si prizadevali za enakost in socialno vključenost, opozarja Bokova.
Jezikovna raznolikost je naša skupna dediščina, ki pa je zelo krhka. Do konca stoletja grozi izumrtje skoraj polovici od 6.000 jezikov, ki jih danes govorijo po svetu. Izumrtje jezikov pa pomeni osiromašenje človeštva, saj se v jeziku izraža tudi del kulturne dediščine naroda. Kulturna raznolikost je tako pomembna kot biotska raznovrstnost, je še zapisala Bokova.
Kako je s poukom v maternem jeziku med Slovenci v zamejstvu?
Po besedah predsednika Zveze slovenskih organizacij na Koroškem Marjana Sturma med koroškimi Slovenci zanimanje za učenje slovenščine narašča, o čemer priča podatek, da trenutno približno 45 odstotkov vseh osnovnošolskih otrok na avstrijskem Koroškem obiskuje dvojezični pouk. Tudi med zamejci v Italiji se število učencev v zadnjem desetletju povečuje, še posebej v vrtcih in osnovnih šolah, najbolj na Goriškem, pojasnjuje vodja urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo-Julijsko krajino Tomaž Simčič.
Zamejska skupnost v zadnjih 60 letih lepo napredovala
Po njegovi oceni je poučevanje slovenščine med zamejci v Italiji dobro urejeno, saj imajo, razen v Benečiji, enojezične šole. Meni sicer, da bi bilo seveda treba marsikaj izboljšati, vendar je prepričan, da je zamejska skupnost glede jezika v zadnjih 60 letih lepo napredovala. Po njegovih besedah je v Benečiji, Tržaški in Goriški pokrajini v slovenskih vrtcih, osnovnih in srednjih šolah približno 4.200 učencev. Italijanščina se na teh šolah poučuje kot jezik okolja.
Poudarja, da je v zamejstvu poučevanje slovenščine za ohranjanje slovenske identitete bistvenega pomena. "Na jeziku sloni identiteta. Če odpišemo poučevanje slovenščine, to pomeni uničiti obstoj slovenske manjšine za mejo." Takega mnenja je tudi Sturm. Kot je dejal, je ključnega pomena za ohranjanje slovenske manjšine na Koroškem povečanje števila govorcev slovenskega jezika. Pomembno je, da od 45 odstotkov učencev dvojezičnega pouka, prihaja 80 odstotkov učencev iz nemško govorečih družin.
Na jeziku sloni identiteta. Če odpišemo poučevanje slovenščine, to pomeni uničiti obstoj slovenske manjšine za mejo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje