Vrsta strokovnjakov z različnih raziskovalnih področij odpira na Fakulteti za humanistične študije različna vprašanja in vidike, povezane s Pahorjevim pisanjem, mislijo in življenjem. Dvodnevni simpozij je zastavljen široko, interdisciplinarno in mednarodno ter ponuja prostor za razmislek in diskusijo o tem, kaj danes Boris Pahor dejansko pomeni v evropskem in slovenskem kulturnem prostoru.
"V čast mi je, da lahko posvetim nekaj besed tako uglednemu, vsestranskemu mislecu, intelektualcu, Slovencu, borcu in branitelju slovenstva," je dejal rektor Univerze na Primorskem Rado Bohinc, ki je s pozdravnim nagovorom odprl simpozij. Po njegovih besedah je Pahor s svojim življenjskim delom in predanostjo odločilno prispeval k sooblikovanju intelektualne misli tega prostora.
Dela ob odprtju se je udeležil tudi Boris Pahor, ki se je za prihod odločil, ker meni, da je Univerza na Primorskem pravzaprav fenomen, kakor je to slovenski narod, ki še vstaja. Kot pravi, so v tem smislu pravi fenomen Primorci, saj je bil po njegovem mnenju ta del Slovenije najbolj "obsojen na smrt". Prav naša književnost je tista, ki je vsa ta leta, "ko smo bili podložni", po njegovem mnenju gradila slovensko identiteto.

Na simpoziju z naslovom Boris Pahor: Človek in literatura so oziroma bodo spregovorili mednarodno uveljavljeni poznavalci recepcije Pahorjevega dela v tujini in Sloveniji - Evgen Bavčar, René de Ceccatty, Ivana Latković, Zvonko Kovač, Thomas Poiss, Marta Verginella, Guy Fontaine, Spomenka Hribar, Tatjana Rojc, Janez Vrečko, Urška Perenič, Igor Omerza, Tine Hribar, Janko Rožič in Jože Pirjevec. V petek pa še Simona Škrabec, Urška P. Černe, Martina Ožbot, Meta Klinar, Patrizio Rigobon, Zoltan Jan, Bogomila Kravos, Miran Košuta, Maja Smotlak, Janez Strutz, Vladka Tucovič, Barbara Pregelj in Krištof Jacek Kozak.
Široka kontekstualizacija Pahorjevega ustvarjanja
V razpravo o 'doyenu slovenske književnosti na Tržaškem' so vključene vse slovenske univerze ter univerze z geografskega obrobja slovenskega etničnega prostora (Trst, Videm, Celovec, Gradec, Zagreb), kar gotovo zagotavlja bogato kontekstualizacijo Pahorjevega ustvarjanja. Ta vsekakor ne more mimo razprave o pomenu manjšin in njihovega razmerja do osrednjega slovenskega kulturnega prostora, pa tudi ne mimo odnosa središča do 'obrobja'.
Na predvečer simpozija je v ljubljanskem Kinu Šiška potekala okrogla miza o prevajanju Pahorjevih del v tuje jezike in promociji slovenske literature v tujini. Okroglo mizo so organizirali v sodelovanju z Društvom slovenskih književnih prevajalcev.