Od Rezije do Finske, od Španije do Indije - v razstavni dvorani Narodne univerzitetne knjižnice je razstavljenih več kot sto knjižnih del, ki so v dolgih desetletjih izšla v zbirki ljudskih pravljic Zlata ptica. Z odprtjem razstave Zlata ptica – zbirka pripovedi s celega sveta se je začel 15. pripovedovalski festival Pravljice danes, ki bo v Ljubljani potekal do 1. aprila.
Ko je leta 1956 dolgoletna urednica založbe Mladinske knjige Kristina Brenkova zasnovala zbirko, je bil to osamljen primer v evropskem knjižnem prostoru. Inovativen založniški projekt je odprla izdaja Zlata puščica, ki je v branje ponujala madžarsko ljudsko izročilo, vsako leto pa so na knjižne police postavili od tri do štiri nove zbirke, ki so slovenskim bralcem prinašale pripovedi z vsega sveta.
"Zlata ptica je živela in rasla predvsem zato, ker je zbirko ustvarjala tako številna ustvarjalna, umetniško nadarjena delovna tovarišija,« je leta 1995 zapisala Brenkova in se spomnila številnih poznavalcev ljudskega izročila, uveljavljenih prebivalcev, ilustratorjev in slikarjev. Dolgo bi lahko naštevali vsa likovna imena, ki so prispevala svoje podobe, zato omenimo samo nekatere. Tu so podobe Maksima Sedeja, Jožeta Ciuhe, Marija Preglja, Kostja Gatnika, Jelke Reichman, Miha Maleša, Marjana Mančka in številnih drugih.
Zbirko so dopolnjevali tudi natisi slovenskih pravljic, ki jih je izbral Alojzij Bolhar, posamično pa so izšle tudi belokranjske, prekmurske, koroške in tolminske pripovedi. V zadnjih dveh letih je zbirka ponovno oživela (urejata jo Andrej Ilc in Alenka Veler). Lani je izšel ponatis knjige zgodb, ki jih je pred 50 leti zbrala, prevedla in priredila Kristina Brenkova ter ilustrirala Ančka Gošnik Godec.
Ena najlepših zgodb o prepovedani ljubezni
Pravljični večer se je nadaljeval v kavarni hotela Union, kjer sta na pripovedovalskem varieteju Ana Duša in Špela Frlic izvedli celovečerno pripoved o Tahirju in Zuhri, eno najpomembnejših vzhodnoslovanskih zgodb z motiviko prepovedane ljubezni. Variete je del razvejanega brezplačnega spremljevalnega programa, ki med drugim vključuje tudi dopoldanski Varietejček v kavarni hotela Union, program Hiša pravljic v Kinodvoru ter dogodke za predšolske otroke z lutkarji in drugimi ustvarjalci v Slovenskem etnografskem muzeju.
Ob začetkih so se morali boriti za občinstvo in zainteresirane nastopajoče, zdaj pa vstopnice za nekatere dogodke poidejo še pred začetkom festivala. Nastopajoči iz preteklih edicij se vračajo nazaj, hkrati vsako leto povabijo nove goste. Letos gostijo gonilno silo estonskega pripovedovalskega gibanja Pirret Päär, ki bo v petek ob 19. uri v Štihovi dvorani Cankarjevega doma ob spremljavi Tuule Kann na tradicionalnem strunskem glasbilu kannel delila pripovedi, glasbo in pesmi svoje dežele ter spregovorila o estonskem pripovednem izročilu.

Bitja, ki živijo v Hiši pravljic
Na prvi aprilski dan bo ob 15. uri v Kinodvoru festival sklenila zgodba o dečku, ki podeduje veliko zbirko knjig, polno pravljičnih junakov, vendar sam ne zna brati. V projekcijo animiranega filma Hiša pravljic bosta občinstvo s prebiranjem Grimmovih pravljic uvedla Tjaša Koprivec in Dino Lalić.

Festival je prevzel pomembno vlogo pri razširjanju priljubljenosti pravljičarske umetnosti med nove sredine, med njimi pedagoge in knjižničarje. Iz festivala se je razvila tudi pripovedovalska skupina Godec in gobec, je pred odprtjem pojasnila pisateljica in pravljičarka Anja Štefan.