Makedonija je nekaj svojih pravoslavnih ikon za razstavo o Bizancu posodila tudi newyorškemu Metropolitanskemu muzeju. Foto: Marko Georgiev
Makedonija je nekaj svojih pravoslavnih ikon za razstavo o Bizancu posodila tudi newyorškemu Metropolitanskemu muzeju. Foto: Marko Georgiev
Ikone si lahko do junija ogledate v muzeju bizantinske umetnosti.

Komunistični režim Enverja Hoxe in njegovih naslednikov med letoma 1944 in 1991 je na srečo "preživelo" kakšnih 6.500 ikon, ki so jih albanski in grški strokovnjaki za obdobje Bizanca v preteklih petih letih našli v skladiščih v Albaniji. Stekla je ena največjih akcij za njihovo restavracijo, delni izid - 72 obnovljenih ikon - pa si je zdaj v Solunu mogoče ogledati do 12. junija. Ikone datirajo iz obdobja od 12. do 18. stoletja, so poročali na grški televiziji.

Ikone so preživele vlado ateizma
Pod vladavino Enverja Hoxe (1908-1985) in njegovih naslednikov so bile vse verske tradicije povsem zatrte in leta 1967 je Hoxa celo razglasil Albanijo za "prvo ateistično deželo na svetu". Cerkve in mošeje so deloma podrli, deloma pa so jih uporabljali v druge namene. Kot pravijo poznavalci, je neki tesni prijatelj Hoxo uspel prepričati, naj shranijo najbolj pomembne ikone večstoletne bizantinske tradicije. Tako so jih shranili na varnih mestih na jugu Albanije, je poročal atenski dnevnik Kathimerini.

Bizantologi iz Albanije in Grčije so po padcu komunizma leta 1991 ikone končno lahko poiskali, vendar so bile zaradi vplivov vlage v precej ubogem stanju. Restavracija vseh najdb bo tako trajala še dolga leta, je v ponedeljek še poročal grški tisk.