Oglas
To je del sestavka, s katerim je generalni direktor Unesca Koičiro Macuura pospremil mednarodni dan maternih jezikov, ki ga praznujemo danes, 21. februarja. Osrednje poslanstvo dneva, ki ga bomo letos zaznamovali sedmič, je opominjanje na ohranjanje jezikovne raznolikosti sveta oziroma posebnosti domačega jezika in obvarovanje ogroženih jezikov pred izumrtjem. V tem okviru želi Unesco v svetu, kjer obstaja skoraj 6.000 jezikov, v ljudeh vzbuditi željo po učenju tujih jezikov.
Jezikovna diverzifikacija kot pogoj za kulturno raznolikostEden izmed institucionalnih temeljev Unesca za spodbujanje jezikovne raznolikosti je Unescova univerzalna deklaracija o kulturni raznolikosti, ki jo je generalna skupščina sprejela 2. novembra 2001. Dokument je organizacijo zavezal k podpiranju akcij držav članic, ki izkažejo predanost ohranjanju jezikovne raznolikosti znotraj svojih državnih meja in ki obenem spodbujajo spoštovanje ter učenje maternega jezika na vseh ravneh svojega izobraževalnega sistema. Države so se s sprejetjem deklaracije obenem zavezale, da bo njihov program varovanja jezikovne pestrosti vpet v širši projekt spodbujanja kulturne raznolikosti in prenašanja znanja iz generacije na generacijo.
Slovenščina vendar ni ogrožena
Ob dnevu maternih jezikov namenimo nekaj pozornosti tako imenovanim ogroženim jezikom. Čeprav se Slovenci zavedamo maloštevilčnosti govorcev našega maternega jezika, pa se nam vendarle ni treba bati hitrega izginotja slovenkega jezika. Slovenščine ni na seznamu ogroženih jezikov, na katerem je več kot polovica vseh danes še živih jezikov.
Vsaka dva tedna izgine en jezik
Najbolj zgovorni so morda podatki, da 96 odstotkov jezikov govorijo le štirje odstotki prebivalstva Zemlje, da kar 90 odstotkov jezikov ni zastopanih na svetovnem spletu in da vsaka dva tedna za vedno izgine en jezik.
Ravno nezastopanost velike večine jezikov na medmrežju in dejstvo, da je več kot 90 odstotkov vseh vsebin zapisanih v zgolj 12 jezikih, je tisti obžalovanja vreden pojav, ki bi lahko najbolj ogrozil obstanek številnih jezikov. Ravno zato je Unesco zagnal program Initiative Babel (Inicitaiva Babilon). Njegov končni cilj je večja demokratičnost jezikov v virtualnem prostoru, sredstvo za doseganje tega stanja pa naj bi bila širitev računalniške tehnologije v dežele tretjega sveta, kjer si prebivalci sami ne morejo privoščiti dostopa do medmrežja.
Afrika še vedno v jarmu kolonializma
Najbolj kritične so razmere v Afriki. Kot je v svoji poslanici poudaril Koičiro Macuura, je položaj obžalovanja vreden zato, ker Afrika velja za zibelko človeške civilizacije in ker na tem kontinentu za zdaj še obstaja kar tretjina vseh jezikov. Matsuura je zato ob dnevu maternih jezikov vlade afriških držav pozval, naj zagotovijo boljšo zastopanost lokalnih jezikov v administraciji, sodstvu in medijih, ki pogosto uporabljajo kar jezik nekdanjih kolonizatorjev in tako simbolno ohranjajo kulturno podrejenost domačega prebivalstva.
P. B.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje