Ena izmed najsvetlejših zvezd sodobne avantgardne arhitekture, v Londonu živeča Zaha Hadid, je v zadnjem času zelo iskana in zaposlena s projekti na Kitajskem; v delu ima nič manj kot enajst stavb. (Govora, ki ga je nedavno imela ob odprtju svojega futurističnega kompleksa Galaxy SOHO v Pekingu, se je udeležilo 15 tisoč ljudi.)

A slava Zahe Hadid - Kitajci jo imajo radi predvsem zaradi futuristične, svetlikajoče se operne hiše v Guangdžovu na jugu države, ki je bila dokončana pred dvema letoma - ima tudi svojo temno plat. Kontingent "piratskih" arhitektov in gradbenih podjetij namreč zdaj na jugu države gradi stavbo, ki je skoraj identična kopija enega izmed pekinških projektov Hadidove. In to še ni najhuje: arhitektka je zdaj prisiljena tekmovati s posnemovalci, da bi svojo zgradbo dokončala prva. (In vse kaže, da ji morda ne bo uspelo.)

Dvojnika bo dobil projekt Wangjing SOHO, kompleks treh stolpov, ki spominjajo na ukrivljena jadra; narejeni so iz kamna in prepredeni z valovitimi plahtami aluminija; iz zraka dajejo vtis, kot da plavajo prek zemeljskega površja.

Kdo bo končal prej?
Džang Šin, ženska na čelu podjetja SOHO China, ki trenutno na Kitajskem zgradi največ nepremičnin, je na na odprtju kompleksa Galaxy omenila tudi pirate: "Še celo v hipu, ko gradimo enega izmed Zahinih projektov, v Čongkingu gradijo repliko." Priznala je tudi, kot povzema Der Spiegel, da posnemovalci na jugozahodu gradijo hitreje od podjetja SOHA, ki odprtje svoje stolpnice načrtuje za leto 2014.

Kitajci lahko ustvarijo duplikat česar koli
Džangova je tudi javno prosila za pomoč v boju proti temu niti malo prikrivanemu posnemanju in potožila: "Vsi pravijo, da je Kitajska čudovita država posnemovalka, češ da lahko naredimo kopijo česar koli." (In v resnici piratstvo na Kitajskem še posebej cveti: ne samo, da popolnoma javno prodajajo lažne iPade in iPhone, pojavljajo se celo cele trgovine, ki so čiste kopije izvirnih Applovih prodajaln.) Država seveda ima vrsto zakonov, ki naj bi ščitili intelektualno lastnino, a jih le redko uveljavljajo; v teoriji ti zakoni seveda ščitijo tudi arhitekturne projekte.

"V podjetju SOHO imajo dobre možnosti, da bi v potencialni tožbi zmagali," je za omenjeno nemško revijo komentiral odvetnik Jou Junting. "Toda tudi če bi sodnik razsodil v njihovo korist, pa ne bo prisilil obtoženca, da podre svojo stolpnico. Lahko pa bi ukazal plačilo odškodnine."

"Made in China" Hallstatt
Zaha Hadid sicer ni prva, katere ustvarjanje zrcalijo na Kitajskem. Lani so denimo prebivalci avstrijske vasice Hallstatt, ki je tudi na Unescovem seznamu naravne dediščine, zgroženo ugotovili, da kitajski arhitekti zelo natančno dokumentirajo njihove domove in okolico: v pokrajini Gvangdong so namreč sklenili zgraditi "doppelgänger" različico Hallstatta; Unesco konec koncev nima nobenega pravila, ki bi kaj takega lahko preprečilo. (Kljub vsemu so se Avstrijci pozneje očitno omehčali, saj se je odprtja kitajskega Hallstatta udeležil tudi župan "izvirnika".)

"Photoshop arhitekti"
Nizozemski arhitekt Rem Koolhaas, ki je na Kitajskem prepoznaven po svojem nadrealističnem stolpu CCTV, sedežu Centralne kitajske televizije (znameniti stavbi, katere obliko bi lahko opisali tudi kot pokonci postavljen zlomljen obroč), v svoji knjigi Mutations piše o "Photoshop oblikovalcih". Eksplozivna rast kitajskih velemest, ki narekuje hitro gradnjo, je vzrok za vzpon t. i. "copy-paste" arhitektov, ki po tekočem traku planirajo kopije in približke že obstoječih idej, je prepričan. "S Photoshopom lahko ustvarimo kolaž fotografij - in v tem je bistvo kitajske arhitekturne produkcije ... Načrtovanje je dandanes tako preprosto kot Photoshop, celo na ravni mesta."

Sama Zaha Hadid ima v povezavi s celotno afero precej filozofsko držo - če bodo naslednje generacije takih "mutiranih" stavb postale inovativne mutacije, "bi vse skupaj še lahko postalo zanimivo".