Zakon naj bi omogočil ohranjanje gradiva in zagotovil dostopnost določenega števila obveznih izvodov publikacij ter izvajanje bibliografskega nadzora. Določila zakona se nanašajo tako na v Sloveniji izdane publikacije kot tiste, ki so bile uvožene ter prilagojene slovenskemu trgu, pojem publikacije pa se po novem širi tudi na tiste na računalniških omrežjih in svetovnem spletu. Po zakonu je splošno število obveznih izvodov štiri, pri tistih publikacijah, ki so sofinancirane iz javnih sredstev, pa naj bi bilo obveznih 16 izvodov.

Ob tem določa izjema pri številu obveznih izvodov zgolj tri vrste publikacij - elektronske publikacije na omrežjih ali svetovnem spletu, doktorske disertacije ali izjemno drage publikacije.

Spremenjen status založnikov
Zakon obravnava tudi spremenjen status založnikov, ki so postali s privatizacijo del zasebnega sektorja. Omejevanje statusa je tako mogoče le z ustavno določenimi omejitvami, ki so predvidene v 73. členu ustave, po katerem je vsakomur naložena dolžnost varovanja kulturne dediščine.

Do zdaj so obvezni izvod publikacij, ki ga prejmejo slovenske knjižnice, določali trije zakoni. Med temi je najpomembnejši zakon o obveznem pošiljanju tiskov (v veljavi od leta 1972), ob tem pa sta veljala še zakon o pogojih za opravljanje reproduktivne video- in avdiodejavnosti ter zakon o medijih.

O sofinanciranju avdiovizualnih medijev
Na seji je vlada potrdila tudi spremembo uredbe o izvedbi rednega letnega javnega razpisa za sofinanciranje projektov iz proračunske postavke za avdiovizualne medije. Uredbo je objavila tudi v uradnem listu, prečiščeno besedilo je dostopno tudi na vladnih spletnih straneh. Sprememba in uskladitev z zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo tako doletita prvi in drugi odstavek 7. člena omenjene uredbe.