Alenka Bartl, prva slovenska šolana kostumografija, je red za zasluge prejela za prispevek k razvoju kostumografije kot samostojne umetniške zvrsti v Sloveniji. Ustvarjala je v kinematografiji, gledališču, operi in na televiziji in v 50 letih oblikovala 500 gledaliških in več kot 40 filmskih in televizijskih kostumografij ter sodelovala z vsemi generacijami režiserjev, kot profesorica pa je navdihnila številne študente.

"Oblekla" številne pomembne produkcije
"Njene mojstrovine niso le vrh slovenske in nekdanje jugoslovanske, pač pa tudi sodobne evropske kostumografije," je predsednik poudaril ob podelitvi priznanja. Alenka Bartl je za svoje vrhunsko delo prejela številne nagrade. Med njimi Sterijevo nagrado, nagrado puljskega filmskega festivala, več Borštnikovih nagrad, nagrado Metoda Badjure za življenjsko delo ter malo in veliko Prešernovo nagrado.

Graditelj mostov med nemško in slovensko govorečim prostorom
Pahor je red za zasluge izročil tudi znanstveniku, dialektologu in slovaropiscu Ludviku Karničarju za prispevek k ohranjanju slovenistične tradicije na univerzi v Gradcu. Upokojeni profesor Karničar velja za gonilno silo graške slovenistike - bil je vzgojitelj številnih slovenistov na Univerzi Karla in Franca v Gradcu, kulturni posrednik med Slovenci in Avstrijci in zavzet organizator gostovanj slovenskih literatov na Inštitutu za slovenski jezik v Gradcu.

Karničar je tudi eden izmed utemeljiteljev graške dialektološke šole in strokovnjak za koroška narečja, več kot 30 let pa sodeluje pri leksikalni inventarizaciji slovenskega ljudskega jezika na Koroškem. Rezultat tega velikega projekta je slovar tezaver, ki ga izdaja Avstrijska akademija znanosti. "Karničar se zaveda edinstvene vloge maternega jezika v izobraževanju in pri oblikovanju domoljubja. Ves čas se zavzema za privilegiran položaj narodnih jezikov in se upira njihovemu nadomeščanju z globalnim jezikom," piše v utemeljitvi predsedniškega priznanja.

Borec za mesto znanosti v družbi
Poleg redov je Pahor podelil še tri medalje za zasluge. Edvard Kobal, ki več kot dve desetletji vodi Slovensko znanstveno fundacijo, je medaljo prejel za prispevek k promociji slovenske znanosti. Fundacija se je pod njegovim vodstvom namreč "uspešno vključila v širše evropske povezave", prav tako pa je že na začetku 80. let začel razvijati modele spodbujanja mladih k raziskovalni dejavnosti in še vedno "neomajno proučuje načine, kako povezati družbo in znanost, da bi se učinkovito medsebojno plemenitili".

Raziskovalka, ki pred nami razgrinja tkivo življenja nekoč
Etnologinja Marija Makarovič je medaljo za zasluge prejela za ohranjanje nacionalnega spomina glede načinov življenja Slovencev od konca 19. stoletja. Marija Makarovič se je na začetku raziskovalne poti ukvarjala z oblačilno kulturo Slovencev, nato pa se je posvečala številnim drugim narodopisnim temam. Impresivni opus njene 50-letne raziskovalne kariere obsega več kot 2.000 bibliografskih enot, med njimi več kot 50 monografij ter 400 znanstvenih in strokovnih člankov. Kot so sporočili iz predsedniškega urada, je Marija Makarovič "pomembno sooblikovala slovensko etnografsko vedo, ki se ji je zapisala z vso skrbnostjo, požrtvovalnostjo in veseljem".

Prvi mož pantomime pri nas
Med dobitniki medalje za zasluge je tudi kubanski pantomimik Andres Valdes y Fuentes, ki je bil ovenčan za zasluge pri obogatitvi slovenskega kulturnega prostora. Valdes je leta 1964 v slovenski kulturni prostor prinesel takrat novo zvrst umetnosti - sodobno pantomimo. Bil je prvi in dolga leta tudi edini pantomimik v Sloveniji. Pantomime se je učil v Parizu in ji posvetil življenje, ustvarjalne vrhunce pa je dosegel v novi domovini - Sloveniji. Danes je njegovo delo prepoznano kot izjemno, zanj pa je prejel tudi mnogo nagrad in priznanj.