Na dan, ko sta pred 170 leti mlada zakonca Martin in Josipina Hočevar prvič prišla v Krško, so v krškem Mestnem muzeju predstavili zbornik prispevkov, ki so nastali v Josipininem letu. V tem letu so pripravili strokovni kolokvij, nadaljevali z Josipininim večerom, ko so predstavili njeno življenje, 16. marca 2011 pa so odkrili doprsni kip Josipine Hočevar v Gaju zaslužnih občank in občanov v Mestnem parku v Krškem, ki ga je izdelal Boštjan Drinovec. Za konec tega leta so v muzeju pripravili še razstavo z naslovom "Meščanka Josipina Hočevar: gospodarstvenica, mecenka in dobrotnica, izjemna ženska 19. stoletja".

Zbornik so predstavile urednici Alenka Černelič Krošelj in Tita Porenta ter avtorice prispevkov. Zbornik je izšel na skoraj dvesto straneh, ima veliko fotografij in tekstov, ki opisujejo življenje in pomen dobrotnice Josipine Hočevar, ki je v marsičem zaznamovala mesti Krško in Radovljica. Izšel je v nakladi 600 izvodov, njegovo izdajo pa so podprli Občina Krško, Radovljica in Bled.

Predstavitev zbornika sta popestrila Alenčica Bole Vrabec in Linhartov oder, ki sta uprizorila tretji prizor iz dramoleta "Josipina Hočevar - dobrotnica".

In kdo je Josipina Hočevar?
Josipina Hočevar je bila ženska 19. stoletja, ki je s svojim delom in družbenim pogledom zaznamovala številna področja in območja. Še posebej pa je sooblikovala življenje in razvoj dveh obsavskih mest, Radovljice, kjer se je 6. aprila 1824 rodila, in Krškega, kjer je živela 67 let in 16. marca 1911 umrla.

9. novembra 1842 se je poročila z Martinom Hočevarjem, ki je deloval na različnih področjih. Josipina je bila odlična sopotnica, saj sta skupaj ustvarila trdno gospodarstvo, kar jima je omogočilo, da sta kmalu po letu 1860 postala tudi dobrotnika in mecena. Po Martinovi smrti leta 1886 je Josipina nadaljevala njuno skupno delo in podedovano premoženje še oplemenitila.

Svojih otrok z možem nista imela, poskrbela pa sta za veliko drugih. S svojimi darovi je oskrbovala šole v Krškem, denar je namenjala tudi hiralnicam in sirotišnicam. Od leta 1855 do 1875 je financirala zasebno dekliško šolo v Krškem, v času, ko so bila dekleta še brez pravice do rednega šolanja. S sestro Dralko sta Radovljici darovali hišo za učitelje, pripravila je sklad za podporo radovljiškim učencem.

Josipinin mož, Martin Hočevar, je umrl aprila 1886. Kot bogata dedinja je nadaljevala dobrodelno delovanje. Leta 1891 je darovala denar za novo cerkev sv. Križa na krškem pokopališču. S financiranjem je pospešila ustanovitev župnije Krško, ki je prej spadala k župniji Leskovec. Denarno je podprla daljnega sorodnika, Ivana Zajca, ki je tako lahko odšel na študij kiparstva. Denar je namenila še za bolnišnico v Krškem in za gradnjo mestnega vodovoda v Radovljici.