Današnje odprtje prenovljene zgodovinske mošeje, ki je v Banjaluko privabilo številne avtobuse z muslimani iz vse države in je zaznamovano z upanjem za strpnost med razdeljenimi skupnostmi, je potekalo pod nadzorom približno tisoč policistov, s previdnostnimi ukrepi za promet zaprtega mestnega jedra in prepovedjo alkohola.

Zlatniki od odkupa glave kranjskega deželnega glavarja
Slovito mošejo so zgradili leta 1579, njeno gradnjo je Ferhadbeg plačal tudi z denarjem, ki so ga Turki prejeli kot odkupnino za glavi kranjskega deželnega glavarja Herbarda Turjaškega, vrhovnega poveljnika hrvaške in slavonske Vojne krajine, in njegovega tovariša Friderika Višnjegorskega, ter osvoboditev Herbardovega sina Volka Engelberta po zmagoslavnem pohodu turških čet nad Turjaške decembra 1575. Glavama so Turki odstranili kožo in ju balzamirali, njuni sorodniki so ju odkupili za 20.000 zlatnikov.

Mošeja Ferhadija je bila deloma poškodovana že leta 1944 med bombardiranjem v 2. svetovni vojni, v potresu leta 1969 se je porušil še del minareta. Leta 1950 so jo razglasili za zgodovinski spomenik Bosne in Hercegovine, nato pa je bila uvrščena na seznam svetovne kulturne dediščine UNESCA.

7. maj je postal Dan džamij
Med vojno v BiH je bila ena od 16 džamij, porušenih v Banjaluki, in ena od 614, kolikor jih je bilo uničenih v državi med letoma 1992 in 1995. Dan njenega uničenja, 7. maj 1993, so v BiH razglasili za Dan džamij.

15 let obnove v težavnem sprejemanju ponovnega sožitja
Obnova na mestu, ki so ga v vmesnem obdobju izkoristili za tržnico blaga in parkirišče, se je začela 2001 in je trajala 15 let. Po poročanju Oslobdjenja je stala več od 10 milijonov konvertibilnih mark (5.112.918 evrov), med največjimi donatorji obnove so Turška agencija za sodelovanje in koordinacijo (TIKA), institucije Republike srbske in številni donatorji.

Med slovesnostjo, ko so leta 2001 položili temeljni kamen za mošejo, so srbski nacionalisti napadli prisotne in povzročili eno smrtno žrtev ter več ranjenih. Pridobivanje gradbenih dovoljenj, sredstev in ponovna gradnja so trajali 15 let. Pri tem so uporabili tisoče kamnitih kosov izvirne stavbe, ki so jih potegnili iz reke Vrbas in s smetišča, kamor so bili odvrženi.

Zadržano upanje
Dvajsetletje po vojni ponovno odprtje mošeje mnoge navdaja z upanjem, a so nekateri ob tem zadržani. Danes tu živi le 10 odstotkov muslimanskih in hrvaških prebivalcev mesta izpred srbskega vojnega etičnega čiščenja. "Vem, da ne bo nikoli več enako, a to bo morda dovolilo vsaj nekaterim, da se ponovno počutijo dobrodošle v mestu," je povedala muslimanka, prebivalka Banjaluke. "Želim si le, da to odprtje mine mirno in brez kakršnega koli izgreda, saj so napetosti še vedno zelo visoke," pravi Srbkinja iz Banjaluke.

A prenova mošeje niti ne sme zakriti vsega ostalega, kar ostaja nerešeno. "Mošeja je ponovno zgrajena, a naši otroci nimajo služb in pokojnine so zelo nizke," je opozorila stalna prebivalka mesta.

"Še vedno smo zelo daleč od tega, da bi lahko iskreno pogledali drug drugemu v oči in si rekli: Žal nam je. Zelo nam je žal," je povedal vodja bošnjaške muslimanske skupnosti Effendi Husein Kavazović.