Pod amfiteatrom, ki so ga v 3. stoletju našega štetja v Sofiji zgradili Rimljani, so namreč našli ostanke dobro stoletje starejšega gledališča, za katerega še ne vedo, ali je prej na istem mestu stalo povsem "spodobno" gledališče ali le manjša in manj pomembna ustanova. Odkritje je arheolog Zharin Velichkov opisal kot senzacionalno, saj do zdaj še ni bilo znano, da bi amfiteater zgradili na ostankih antičnega gledališča.

Privabili so jih topli vrelci
Arena amfiteatra je dolga 60,5 in široka 43 metrov, kar je 10 metrov manj kot v Koloseju v Rimu. Zgradili so jo Rimljani, že skoraj tisoč let pred njimi pa so področje poselili Serdi, ki so zdajšnji Sofiji dali prvo ime - Serdika. Prve prebivalce so privabili vrelci tople in vroče vode, ki na dan vrejo v središču današnje bolgarske prestolnice, termometer v njih pa pokaže od 21 do 420 stopinj Celzija.

Konstantinov Rim
Serdom so sledili Odrisi, nato pa sta oblast za kratek čas prevzela Filip Makedonski in njegov sin Aleksander Veliki. Leta 29 so Makedonce pregnali Rimljani, ki so v obdobju vladanja cesarja Trajana Sofijo napravili za prestolnico rimskega imperija. V tem obdobju se je mesto razcvetelo, v njem pa so zrasli tudi javna kopališča in amfiteater. Cesar Konstantin je mesto poimenoval moj Rim, uničil pa ga ni niti hunski vojskovodja Attila, ki ga je zavzel v 5. stoletju. Sofija je kljub temu znotraj rimskega imperija ostala do 9. stoletja, čeprav je bila večina zdajšnje Bolgarije že od leta 681 vključena v bolgarsko državo.