Ustvarjalci Turbulence, ki bo danes ob 17.35 na 1. programu TV Slovenija na sporedu že 350., so se tik pred kulturnim praznikom z besedo, sliko in glasbo odpravili po poteh našega največjega pesnika. "Kulturni praznik se je ujel z našim jubilejem; v 10. sezoni Turbulence je danes na sporedu 350. oddaja," razkriva njena urednica in voditeljica Milica Prešeren. "Gostje so dobri poznavalci Prešerna in ga bodo razkrivali v manj znanih ali celo neznanih podobah. V oddaji bomo Prešerna predstavili z različnih zornih kotov, ne le kot pesnika, temveč tudi kot človeka. Ne govorimo le o Prešernu samem, temveč tudi o njegovi vlogi in živosti njegovega duha danes, o Prešernu med mitom in resnico, o tem, koliko je zares prisoten v današnjem času, kako ga vidimo, razumemo, kaj nam pomeni."

Ravnohrib je Prešerna upodobil v istoimenski nadaljevanki, za vlogo pa je podrobno preučil življenje velikega pesnika, o katerem pravi, da ga je odlikovala "izjemna občutljivost in po drugi strani izjemna samosvojost doživljanja tega sveta". "Svojega trpljenja ni pustil drugim, ampak je predvsem sam tisti, ki je vse svoje stranpoti premlel, jih prebolel in jih pravzaprav tudi sam dokaj tragično preživljal. To morje življenja je bilo tako razburkano, da ga je enostavno nosilo," je poetičen igralec, ki dodaja, da je bil Prešeren človek, ki je živel zunaj vseh ideologij, za kar je plačal svojo ceno.

Čeprav o Prešernu najpogosteje govorimo v superlativih, malodane malikovaje, ko govorimo o njegovem pesniškem udejstvovanju, pa njegova življenjska zgodba razkriva tudi njegovo temnejšo plat. "Prešeren kot kandidat za kanonizacijo za kulturnega svetnika je imel tudi nekatere biografske madeže, za katere je bilo v nekaterih obdobjih bolj potrebno, da se jih zabriše. Za razliko od verskih svetnikov se pri kulturnih pogosto zgodi, da je ta narava njihovih življenj ambivalentna," pravi dr. Marijan Dović, literarni zgodovinar v Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU.

V času Prešernovega življenja ni nastal noben portret
Prešernovo podobo najdemo na različnih portretih, čeprav v času njegovega življenja ni nastal prav nobeden. Kot razlaga umetnostni zgodovinar Damir Globočnik, so z naraščanjem Prešernovega pomena nastajale tudi številne portretne upodobitve. "Eni so se preprosto zgledovali po tem prvem Goldsteinovem portretu (op. Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein je znan kot avtor Prešernovega portreta, ki ga je po svojem spominu narisal leta 1850), nekateri so prisluhnili podrobnim opisom Prešernovih sodobnikov, kako je bil videti, se oblačil, tretja pot, ki se je pojavila konec 19. stoletja, je bila pa ta, da so slikarji prebirali njegove pesmi in si predstavljali, kakšen je bil človek, ki je pisal take verze. Na ta način so se želeli približati njegovi pesniški podobi."

Po Globočnikovih besedah se ena najbolj zanimivih zgodb, povezanih s Prešernovimi podobami, veže na Prešernovo doprsje, ki ga je leta 1895 izdelal Alojzij Gangl. Prešerna prikazuje v najlepši življenjski in ustvarjalni dobi, kipar pa se je pri izdelavi zgledoval po potezah Prešernove hčerke Ernestine Jelovškove, s katero je v tem času prijateljeval.

Podoba na bankovcu plod iskanja v resničnosti
Njegova podoba na bankovcu za 1.000 tolarjev je delo akademskega slikarja Rudolfa Španzla. "Prešerni, ki sem jih imel jaz na razpolago videti, so bili zelo herojski, idealizirani do te meje, da niso bili na mojem skupnem imenovalcu. Prešerna sem potem iskal med nami in ga tudi našel, in sicer enega slovenskega pesnika, ki se mi je po mojih notranjih občutkih zdel podoben Prešernu, in mi je tudi malo poziral," razloži rojstvo podobe na bankovcu.

V studiu se bodo voditeljici pridružili literarni zgodovinar, prof. slovenske književnosti, prešernoslovec, dr. Miran Hladnik, psihiater in psihoanalitik dr. Matjaž Lunaček, ki je izdal tudi knjigo o Prešernovem delu, ter literarni zgodovinar in profesor za mladinsko književnost dr. Igor Saksida, ki bo povedal, kako mlade navdušiti za branje Prešerna. Gostili bodo tudi glasbeno skupiuno Salt PeeNuts, ki so na pesmi Franceta Prešerna naredili aranžmaja v džezovski preobleki. Ne zamudite oddaje, pod katere scenarij se podpisuje Nina Cijan.