Oglas
Idejo za oblikovanje parka na zapuščenem zemljišču, na katerem je nekoč stala mošeja, so že leta 1994 podali sarajevski Slovenci, formalni pobudnik gradnje pa je Stanislav Koblar, predsednik društva Consortium Artisticum, ki je na težave pri gradnji tudi javno opozoril.
.
Po pridobitvi vseh potrebnih dovoljenj - oblasti so namreč menile, da park ne bi kazil kulturne krajine mesta - je projekt leta 2002 končno stekel. Načrt parka je pripravila projektna skupina z ljubljanske Biotehnične fakultete pod vodstvom Ane Kučan.
Pri načrtovanju so bili pozorni na vrsto podrobnosti
Načrtovalci so bili posebno pozorni, da projekt ne bi posegal v urbanistično okolico objekta, ki pripada drugačnemu družbeno-kulturnemu ozadju kot kralj slovenske poezije. Pazili pa so tudi, da ne bi poškodovali spodnjih plasti zemljišča, ki bi lahko skrivale arheološke ostanke. Vse to je imelo za posledico, da je tudi sarajevski Zavod za zaščito kulturno-zgodovinske in naravne dediščine podal pozitivno mnenje o novem parku.
Nastopajo v imenu vere
Sredi oktobra, komaj dva tedna po začetku del, pa je že prišlo do prvih demonstracij. Te so se stopnjevale, zato so bili ta teden gradbeniki prisiljeni prekiniti dela. Nasilneži nastopajo v imenu Vakufske direkcije, fundacije, ki upravlja s premoženjem islamske verske skupnosti, zastopajo pa tudi mnenje Društva za zaščito osmanske kulturne dediščine Hadži Mujaga. Čeprav je bila ustavitev del nelegalna, je usoda parka zaenkrat še negotova.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje