Pesnik Andrej Brvar
V petinštiridesetih ustvarjalnih letih je podpisal deset pesniških zbirk. "Presunjenost oziroma čudenje nad eksistenco sveta, človeka in samega sebe kot samosvoje, enkratne človeške identitete se mi vse jasneje kaže kot temeljno doživetje mojega življenja." Ker se to doživetje v poeziji Andreja Brvarja manifestira kot dejavno, fizično, kar se da konkretno zapopadenje čudeža "vsega živega", je obveljalo, da je pesnik Andrej Brvar predvsem - vitalist, je zapisala Petra Vidali. Netipičnemu poetološkemu označevalcu so poznavalci dodajali prav tako neobičajne pridevke.

V mladostnem delu opusa je bil Brvarjev vitalizem "robusten". Ko pa se je užitek v osvojitvi zdajšnjega trenutka, ki kot totaliteta življenja v vsej nazornosti zaživi s pesniškim poimenovanjem, srečal z zavestjo o minljivosti, se je robustnost obrusila do krhkosti. Temeljna občutja obdobij Brvarjevega ustvarjanja so si našla ustrezne oblike, aforistično poantirane enovrstičnice in reistične naštevanke so zamenjale razpoloženjske sličice, te pa vse daljše pripovedne enote, zgodbe ali celo pesnitve. Pomenljivo je, da je Andrej Brvar avtor prvega antološkega izbora slovenske pesmi v prozi, te hibridne, med poezijo in prozo, med liriko in epiko sprehajajoče se pesniške oblike. Brez dvoma je namreč med sodobniki največji mojster takšnega (s)prehajanja in je žanr zaznamoval tako močno, kot je ta zaznamoval njega.

Bolj ko se v njih izpisuje zavedanje minljivosti, večji so presledki med knjigami, toda tudi v obdobju eruptivnega polaščanja sveta so bili končni pesniški katalogi vedno izbrano umerjeni. Pesnik se je zlagoma oddaljeval od začetnih idejnih premis, nikoli pa se mu ni bilo treba distancirati od njihove tehnopoetske izdelanosti. Zato je Prešernova nagrada Andreju Brvarju res nagrada za celoten vrhunski pesniški opus, res nagrada za življenjsko delo, je še zapisano v obrazložitvi.

Ilustrator Miki Muster
Miki Muster spada med pionirje slovenskega stripa in je eden najuspešnejših ustvarjalcev na področju stripa in risanega filma v Sloveniji. S stripi Mikija Mustra, po izobrazbi akademskega kiparja, odraščajo številne generacije. "V svojih risbah sem se vedno zavzemal za mir in nič nasilja," je dejal, ko je prejel srebrni red za zasluge za vrhunsko pionirsko delo na področju slovenskega animiranega filma in stripa. S svojimi stripovskimi liki je Muster zaznamoval marsikatero otroštvo ali mladost v zadnjih 50 letih. Akademski kipar se je rodil 22. novembra 1925, v svoji dolgi karieri pa se je posvetil predvsem stripom. Med njegovimi znamenitimi stripi so že skoraj ponarodeli Zvitorepec, Trdonja in Lakotnik.

Stripe je risal med letoma 1952 in 1973 za časopisa Poletove podobe in povesti ter Tedenska tribuna. Glavni junaki stripov – karikaturistično preoblikovane počlovečene živali – so delno nastali na podlagi domače ikonografije oziroma tradicije. Mustrovi stripi vsebujejo spoj precizne obrisne linije, stilizacijo in realistični perfekcionizem, zanesljivo kompozicijo, pregledno kadriranje, brezhibno animacijo likov, stripovsko dinamiko, scenaristično inventivnost in tekoče dialoge. Vzporedno s stripi je za dnevnik Slovenski poročevalec od leta 1954 prispeval slikovno komponento k slikanicam po motivih svetovne in domače literature. Slikanice so risane v stilizirano realističnem slogu, stripi pa v karikaturistično-humornem slogu.

Miki Muster se je leta 1973 preselil v München in se posvetil risanemu filmu. Med prvimi naročniki njegovih animiranih filmov je bilo podjetje Viba film iz Ljubljane, za katero je na začetku šestdesetih let preteklega stoletja pripravil risanke Puščica, Kurir Nejček in Zimska zgodba. Med letoma 1967 in 1990 je ustvaril okrog 380 reklamnih spotov. Po letu 1990 je začel risati politične karikature. Izbori Mustrovih stripov in ilustracij so bili predstavljeni na več razstavah.

Čeprav je od objave prve epizode Zvitorepčevih prigod minilo že več kot šestdeset let, njegovi stripi in slikanice navdušujejo že tretjo generacijo bralcev, saj so bili večkrat ponatisnjeni. Danes 89-letni Miki Muster se je z likovnim opusom, v katerem izstopata prispevek k uveljavitvi stripa kot drugim likovnim disciplinam in zvrstem enakovrednega ustvarjalnega področja in delo na področju animiranega filma, uspel uvrstiti med najbolj prepoznavne osebnosti domače likovne kulture v najširšem pomenu besede, piše v obrazložitvi.