Oglas
Kot je bilo že znano, sta Prešernovo nagrado dobila slikar Bogdan Borčić za življenjsko delo in flavtistka Irena Grafenauer za vrhunsko glasbeno poustvarjalnost, razglasili pa so tudi dobitnike nagrad Prešernovega sklada. Letos so jih dobili arhitekta Matija Bevk in Vaso Perović, plesalec in koreograf Edward Clug, altistka Mirjam Kalin, skladatelj Milko Lazar, igralka Nataša Matjašec in pesnik Milan Vincetič. Nominiranih je bilo 13 umetnikov, upravni odbor Prešernovega sklada pa jih lahko podeli največ šest.
Zakaj nagrada Borčiću?V njegovem opusu so vidne sledi prav vseh pojavov druge polovice prejšnjega stoletja: od eksistencialistične figuralike do informela, od pop arta do slikarstva ostrega roba, od lirične do geometrijske abstrakcije, od novih pojavov realizma do konceptualizma. Vendar se suvereno obvladovanje vseh sodobnih ustvarjalnih načinov, ki pri Borčiču izvira iz odlične razgledanosti po umetnostni tvornosti in velikega teoretičnega znanja, nikoli ne sprevrže v nepremišljeno prevzemanje in posnemanje. V nasprotju z večino pripadnikov njegove generacije po vsem svetu Borčič namreč slogovnih premen ni modno vključeval v svoje delo takrat, ko so se pojavile, ampak je imel do njih vedno povsem izdelano stališče, ki je izhajalo iz lastne prakse, in jih je uporabil takrat, ko mu je to narekovala notranja razvojna logika lastnega dela, je o nagrajencu zapisal Jure Mikuž.
Glasbenica s prefinjenim muzikalnim občutkom
Matjaž Barbo je v utemeljitvi nagrade o Ireni Grafenauer zapisal, da je izvrstna glasbenica in učiteljica. Irena Grafenauer je izjemna glasbenica vendarle ne (le) zaradi obsežnega repertoarja, številnih gostovanj ali sodelovanja z najvidnejšimi glasbeniki, temveč predvsem in najprej zaradi svojega posebno prefinjenega muzikalnega občutka, v katerem se zrcali domišljena in poglobljena estetika. V iskrenem sledenju lastni umetniški resnici išče soustvarjalno soglasje s poetiko izbrane kompozicijske stvaritve - pa naj gre za sodobno glasbo ali nam časovno in prostorsko oddaljene glasbene svetove. Toplina in mehkoba njenega tona se zlijeta z nezmotljivo tehnično izbrušenostjo v "glasbo očarljive popolnosti", v kateri je slutiti dalje onstran fizičnih meja.
Racionalna arhitekta s trajnimi deli
Matija Bevk in Vaso Perović sta nagrado prejela za arhitekturni opus, zgrajen med letoma 2002 in 2004, v katerem ima posebno mesto rezidenca veleposlanika kraljevine Nizozemske v Ljubljani. Arhitekta sta skupaj ustanovila biro BiPa in tako od leta 1997 sodelujeta pri ustvarjanju novih stavb in prostorov. Za svoje delo sta že leta 2002 prejela Plečnikovo nagrado, ki sta jo dobila za stanovanjski kompleks v Spodnji Šiški. Njuno delo je predsenik Društva arhitektov Miha Dešman ocenil kot racionalno arhitekturo, ki sledi merilom uporabe in trajanja, ustvarjalca pa z njo vzgajata izvajalce in naročnike. Pohvalil je tudi njuno skrbnost, premišljenost in ukvarjanje z arhitekturno dediščino.
Odlikujejo ju konstrukcijska in tehnična racionalnost, umetniška jasnost, raziskovalni pristop in arhitekturni jezik, ki ni po vsej sili avtorski, ampak je podrejen uporabnosti, smislu in logiki vsakega posameznega dela. Tako nastane prostor, ki ima lastno individualnost in značaj, ki občuti spremembe atmosfere in svetlobe ter zasije kot prepričljivo in celostno umetniško delo, je o njuni arhitekturi zapisal Miha Dešman.
Clugove solze radosti in bolečine
Edward Clug se je širšemi občinstvu predstavil tudi na letošnji podelitvi Prešernovih nagrad, ki jo je režiral. Nagrado pa je plesalec, ki se je rodil v Romuniji, prejel za avtorski plesni projekt Lacrimas - Solze, predstavo o življenju, solzah radosti in bolečine ter plesu energije. Svetovalka za plesno dejavnost pri JSKD-ju Neja Kos je pohvalila predvsem njegovo sposobnost, da iz sebe in sodelavcev potegne najboljše, kar so sposobni dati. Pri oblikovanju predstav se naslanja na svoje klasično baletno-tehnično znanje, ki ga bogati in poživi s plesnim zanosom, čustveno-čutnimi komponentami in bogato gibalno motiviko.
Clugova prepoznavnost je ne le v njegovem izbrušenem in subtilnem koreografskem jeziku, vedno znova jo najdemo tudi v pretanjeni plesni komunikativnosti in estetiki, ki pa nikoli ne zdrsneta v patetiko in ceneno sentimentalnost, Cluga ocenjuje Janez Mejač.
Kalinovi za mojstrstvo
Altistki Mirjam Kalin je upravni odpor nagrado Prešernovega sklada podelil za mojstrske poustvaritve skladb Uroša Kreka, Iva Petrića, Alojza Srebotnjaka in Sama Vremšaka ter za Mahlerjev večer na evroradijskih valovih leta 2002. Kalinova nastopa tudi v operi Renske nimfe, kjer občinstvo navdušuje kot lepotica Hedvika.
Altistka Mirjam Kalin je številnim slovenskim delom vdihnila novo življenje, številni slovenski sodobni skladatelji so prav z njo pridobili zanesljivo in iskreno interpretinjo novih skladb. Njena čustvena razgibanost, izjemna muzikalnost, intonančna zanesljivost, natančna in jasna dikcija so se lahko razživele le v podajanju oplemenitene besede. Poustvarjalni vrh so lahko skupaj z njo doživljali skladatelji Uroš Krek, Lojze Lebič, Alojz Srebotnjak, Ivo Petrič, Štefan Mauri. Z Mahlerjem je potrdila pevsko zrelost, z Mahlerjem se je razgalila njena čustvena ranljivost in prav v Mahlerju je izpovedala svojo vero v umetnost, je delo kalinove ocenila Veronika Brvar.
Lazarjevo delo za flavtiste
Skladatelj Milko Lazar je nagrado prejel za Triple Concerto za klavir, simfonični orkester in big band s solisti ter Koncert za flavto in orkester. Koncert so po svetu in doma poslušalci in flavtisti sprejeli z velikim navdušenjem. Soloflavtist Matej Grah je Lazarjeva dela označil kot glasbo, odprto za nove ideje, v njem pa so zabrisane meje med klasično glasbo in džezom. Lazar pogosto sodeluje tudi s pianostom Bojanom Goriškom, glasbo pa ustavrja tudi za gledališke presatve, muzikale in filme (Babica gre na jug, Predsednik in Primer Feliksa Langusa).
Jani Golob je nagrado za Milka Lazarja utemeljil: "Milko Lazar v obeh koncertih ostaja zvest svojemu glasbenemu credu in dokazuje univerzalnost svojega glasbenega rokopisa, ki se je oplajal v letih aktivnega muzikantskega delovanja. Njegov rokopis je svež in radoživ, a obogaten s spoznanji, ki segajo v prav vse zvrsti glasbe in prav zato njegova faktura odseva enkratno zlitost novega z izkušnjo stoletij evropske in svetovne glasbe. Njegova glasba je neposredna in se z vso silovitostjo dotakne poslušalca ter mu podari dragoceno glasbeno doživetje in spoznanje.
Leto igralke Nataše Matjašec
Igralka Nataša Matjašec ja navdušila s soavtorstvom besedila in igralsko kreacijo v predstavi Get Famous or Die Trying. Elizabeth 2. Samostojna umetnica je v zadnjih letih sodelovala v številnih predstavah, pozornost pa je zbudila tudi z vlogo v Ruševinah, za katero je prejela tudi vesno za najboljšo žensko vlogo. Za vlogo v predstavi Get Famous or Die Trying. Elizabeth 2 pa je prejela tudi nagrado žirije na Monodrami 2004.
Ob gledališkem projektu Get Famous or Die Trying. Elizabeth 2 (produkcija E. P. I. Center Ljubljana) se je Nataša Matjašec potrdila ne le kot vrhunska igralka v izvrstni ustvarjalni kondiciji, ampak tudi kot soavtorica predloge, na podlagi katere je nastala ta sijajna odrska študija. V predstavi, ki igralki odreče vsakršen zunanji lišp, da bi jo odstrla v njeni samotni ranljivosti, ekstatičnem zanosu, pa tudi v bolestni potrebi po samouresničitvi, se soočimo s pomensko nabito metagledališko pripovedjo in večplastnim prikazom igralskega perfekcionizma. Igra kot obsesija in poklic, teater kot izpoved in medij: Elizabeth 2 je imeniten primer sodobne večobrazne prisotnosti na odru, saj igralka opozori na razdaljo med vlogo in sabo ter jo tudi dejavno razišče, meni Petra Pogorevc.
Lakmus za kakovost
S pesniško zbirko Lakmus si je nagrado Prešernovega sklada prislužil Milan Vincetič. Lakmus je zbirka ljubezenskih pesmi, v katerih vedno nastopa tudi Ona, pa naj bo posredno ali neposredno. Misli so napisane v prostem verzu, pesem pa sestavlja 17 verzov, vezanih v neke vrste podaljšan klasični sonet. Prav zadnje tri dodatne vrstice po navadi prinašajo poanto pesmi.
Zbirka Lakmus, ki je avtorjeva osma samostojna pesniška knjiga, je umetniški vrh enega izmed najbolj samosvojih sodobnih slovenskih literarnih ustvarjalcev. Pesniška zbirka Lakmus je tematsko zaokrožena kot nežna, tenkočutna in sploh nadvse lirična pripoved o ljubezni, ki jo avtor večinoma izgovarja v dvojini. A tudi ta ali pač taka dvojina, ki priča o intimi, iz katere lahko pesnik izreka tudi namesto drugega, je hkrati prežeta z zavestjo o krhkosti, minljivosti ali celo varljivosti skupnega čutenja. Vsaj na tej ravni je torej razvidno, da Vincetič tudi v Lakmusu pravzaprav nadgrajuje ali pač dopisuje svojo pretresljivo pesem o večni samoti posameznika, je zapisal Feri Lainšček.
Grafenauerjeva se je zahvalila in opomnila
V zahvalnem govoru je Prešernova nagrajenka Irena Grafenauer opomnila odgovorne, da morajo biti bolj budni do posebej nadarjenih, pri tem pa je posebej poudarila razliko med tistimi, ki so "od Boga poslani", in umetniki, ki imajo za sabo politično ali kakšno drugačno zaledje. Povedala je, da je življenje umetnika težko in da je premagovati umetniške krize in življenjske preizkušnje težje, kot se boriti z boleznijo, ki jo pesti zdaj. A našla je pot, da se veseli tistega, kar ima, in način, da na umetnost gleda kot na božje darilo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje