Foto:
Foto:
Slikar in grafik Bogdan Borčič bo dolgo kariero kronal s Prešernovo nagrado.
Gallusova dvorana vsako leto gosti osrednjo slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku.

Upravni odbor Prešernovega sklada, ki mu predseduje Aleš Jan, je pripravo umetniškega programa letošnje slavnostne prireditve zaupal Edvardu Clugu, ki je dogajanje na odru nadzoroval tudi kot režiser

Scenografijo je oblikoval Marko Japelj, za kostume pa je poskrbel Leo Kulaš. Glasbo, ki nas je spremljala skozi večer, so posebej za slavnostni večer spisali glasbeniki iz zasedbe Flavte brez meja, ki so po notah tudi zaigrali, za še več glasbe pa je poskrbela zasedba Katalena.

V praznično obarvani večer smo vstopili s slovensko himno, ki jo je zapela Vesna Zornik, vokalistka zasedbe Katalena, ki je zaslovela po zanimivih interpretacijah slovenskih ljudskih napevov. Sledilo je poročilo o delu upravnega odbora Prešernovega sklada, ki ga je podal njegov predsednik Aleš Jan, ki je nagrade tudi podelil.

O nagrajencih odločajo ...
Kateri umetnik bo svojo kariero kronal s prejemom Prešernove nagrade in kdo bodo prejemniki nagrade Prešernovega sklada, določijo člani upravnega odbora Prešernovega sklada. Člani zdajšnjega odbora so Matjaž Barbo, Matej Bogataj, Boris Cavazza, Matjaž Farič, Marina Gržinić, Maja Haderlap, Aleš Jan, Dušan Jovanovič, Matjaž Klopčič, Tomaž Lorenz, Ranko Novak, Andrej Smrekar, Petra Vidali, Vojko Vidmar in Aleš Vodopivec.

Začetek ob rojstvu nove države
Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so najvišja priznanja, ki jih lahko za priznanje kakovosti svojega delovanja prejmejo slovenski umetniki. Sklep o začetku podeljevanja nagrad sega v leto 1946, ko je tedanje ministrstvo za prosveto izdalo odredbo o podeljevanju nagrad za umetnost in znanost. Prvič so bila priznanja podeljena leta 1947, po največjem slovenskem pesniku pa so jih poimenovali leta 1955.