Največja pestrost in obilje kulturnih dogodkov sta bila v Ljubljani, kjer ima verjetno največjo tradicijo recital Združenja dramskih umetnikov Slovenije, katerega člani so ob Prešernovem spomeniku tokrat že 21-ič prebirali dela iz bogate pesnikove zapuščine. Tudi knjigarna Konzorcij je ponovno na široko odprla svoja vrata.

Literarni maraton slovenskih književnikov
V knjigarni Konzorcij v središču Ljubljane so program Prešeren z obujanjem spomina na pokojnega Janeza Menarta odprli Tone Pavček, Kajetan Kovič in Ciril Zlobec, ki so skupaj z Menartom prispevali pesmi za zbirko Pesmi štirih. Menarta se je spomnil tudi kantavtor in pesnik Matej Kranjc, ki je ob spremljavi kitarista Gorana Radiča zapel nekaj Menartovih ironičnih pesmi.

V urah za tem pa so se v knjigarni v centru Ljubljane zvrstili še nastopi številnih slovenskih književnikov in drugih kulturnikov, med drugim Dušana Voglarja, Jožeta Hudečka, Milana Jesiha, Jerce Mrzel, Slavka Pregla in Andraža Poliča.

Adrijan Lah in Jana Cedilnik sta malo pred koncem "karnevala" izvedla nekaj odlomkov iz travestije Jurčičevega Desetega brata, ki jo je napisal Ivan Rob.

Pesniško slavljenje velikega poeta
Tradicionalni literarni večer je pripravilo tudi Društvo slovenskih pisateljev. V klubu Cankarjevega doma so Barbara Korun, Taja Kramberger, Lucija Stupica, Ciril Bergles, Marko Kravos, Matjaž Pikalo in Jože Snoj v torek prebirali Prešernove in svoje poezije.

Kulturni dan v Mariboru
Že v ponedeljek pa so Prešernova in svoja dela recitirali predstavniki mlajše pesniške generacije. V mariborskem klubu KGB je bilo mogoče prisluhniti Marku Samcu, Tomažu Čeligu, Petri Bauman, Gregorju Lozarju, Tomislavu Vrečarju in drugim.

V Slovenskem narodnem gledališču Maribor je v torek koncert priredil Orkester Slovenske vojske, ki mu je dirigiral mednarodno priznani maestro Miljenko Prohaska. Na koncertu je kot gost nastopil tudi New Swing Quartet.

Kako je nastajala Srednja Evropa
Posebej so se letos potrudili v Kinodvoru, kjer je najprej v ospredje stopila Liberalna akademija, društvo za preučevanje demokracije in liberalizma v Sloveniji. Natančno opoldne so predvajali kultni slovenski film Na svoji zemlji, ob katerem so Janez Stanovnik, Jože Pirjevec in Darko Štrajn izrazili svoje misli, ki se navezujejo na nekatere ključne zgodovinske prelomnice, ki so pripomogle k oblikovanju današnje podobe srednjeevropskega kulturnega prostora.

Poklon slovenskih režiserjev
Kasneje je Kinodvor resnično stopil v znamenje Prešerna. Enega za drugim so predvajali dokumentarec Maje Weiss Pod Prešernovo glavo, celovečerno uspešnico Martina Srebotnjaka Oda Prešernu, filmski venček pa je zaokrožil celovečerni film Pesnikov portret z dvojnikom režiserja Francija Slaka.

Protest knjižničarjev
Osrednja ljubljanska splošna knjižnica, knjižnica Otona Župančiča, pa je Prešernov dan izkoristila za protest in ni pripravila kulturnega programa, s katerim se je ponašala ob prejšnjih slovenskih kulturnih praznikih. Vse enote knjižnice so bile zaprte in polepljene s časopisnim papirjem. Na ta način želijo zaposleni opozoriti na grozljivo slabe razmere, v katerih je zaradi nerazumevanja mestnih oblasti prisiljena delovati knjižnica.

Pohod po poti slovenskih kulturnih veljakov
Spomin na največjega slovenskega poeta so posebej bogato obudili na Gorenjskem, kamor je Prešerna vezalo več pomembnih življenjskih prelomnic. Najbolj zanimiv je bil morda pohod po poti kulturne dediščine, ki je 8. 2. udeležence popeljal od rojstne hiše dobrega Prešernovega prijatelja Matije Čopa, mimo Janševega čebelnjaka v Breznici, Doslovč, kjer se je rodil Fran Saleški Finžgar, rojstne hiše Janeza Jalna, pa vse do Vrbe, kjer je na svet privekal Prešeren.

Čopova hiša v Žirovnici je bila prizorišče še enega kulturnega dogodka. 7. 2. sta pisatelj in publicist Jože Hudeček in slikar Črtomir Frelih tam predstavila projekt Krst pri Savici.

Lajnarji za Prešernov dan
Obujanju spomina na Prešerna pa se niso mogli odpovedati v Kranju, kajti v gorenjski prestolnici je Prešeren preživel kar lepo število let. Kot vsako leto je bil tudi letos ob Prešernovem spomeniku recital pesnikovih pesmi, z najmlajšimi obiskovalci je pesnila Neža Maurer, vaba za obiskovalce recitala in naključne sprehajalce pa je bil tudi Prešernov semenj z izdelki domače obrti, ki se je odvijal okoli spomenika. Zanimiva atrakcija je bil tudi mednarodni festival lajnarjev, ki je tokrat že četrtič zabaval Kranjčane.

Sožitje pesnikov in glasbenikov
Nova Gorica je slovenski kulturni praznik praznovala tudi z nastopom Zlatka Kaučiča, ki je predstavil najnovejši projekt Mali oglasi. V njem je prepletena poezija Srečka Kosovela, Milana Dekleve, Jureta Potokarja in Nevina Birse s tolkalsko in kitarsko glasbo. Na Kaučičevem dogodku so ob zasedbi Kombo nastopili tudi Ana Geršak, Žiga Koritnik, Iztok Zupan in izraelski saksofonist Assif Tsahara.

Široko odprta vrata
8. februarja si je bilo mogoče brezplačno ogledati tudi številne prireditve in umetniške razstave. Tako so svoja vrata vsem ljubiteljem kulture na široko odprli muzej na loškem gradu v Škofji Loki in Pokrajinski muzej v Mariboru, v prestolnici pa Moderna galerija, Mestni muzej, Narodna galerija in Cekinov grad, kjer je bila še zadnji dan razstava fotografij Franka Sinatre in Marilyn Monroe.