Glasbenik, pesnik in pisatelj ter profesor filozofije na Gimnaziji Bežigrad v Ljubljani je klepetalnico obiskal po predstavitvi novih 'jazzitet' Silikonski časi z Big Bandom RTV Slovenija. Uporabniki pa so se spomnili njegovih antologijskih skladb, s katerimi je v osemdesetih letih cinično opazoval družbo in prepeval 'štorije' o ljudeh. "Delam je ljudska pesem in bo zanimiva, dokler bo problem pereč," pravi. "Trg dela se zapira, sorodniške vezi so pomembnejše kot sposobnosti. To zagato izkuša dosti več ljudi kot do zdaj - to je pridelek novih časov. Rešitve so zastarele in usmerjene kratkoročno. To je največji problem. Če bomo prelomili s trenutnim svetoboljem in vladnim strašenjem, bodo tudi lepši časi prišli."

"Združite se, saj posameznik ne more kaj dosti"
Z uporabniki se je pogovarjal tudi o kronični nezaposljivosti mladih. "Izkoristite svoje prednosti (poznavanje novih tehnologij, razgledanost, informiranost itd.) in slabosti sistema. Vendar se morate združiti, kajti posameznik ne more kaj dosti. Združevanje niso le zabave, stavke ... združevanje so socialna omrežja, društva ... in vztrajati v zahtevah ter jih tudi uresničiti (brez starih)," svetuje.

Jani Kovačič svoje delo – vse od pisanja do glasbenega udejstvovanja – razume kot komentar sveta in življenja. "Prestar sem, da bi mi bil svet zoprn - svet pač tak je. Oblakom in poplavam je vseeno za naše ljubezni in sovraštva. Nam pa ni. Zato ne bežim. Je pa res, da sem tudi 'komot'," pojasnjuje.
Z razmišljanjem, kaj mu je bližje, filozofija ali glasba, si ne beli glave, saj je bila že pri starih Grkih glasba miselna dejavnost in zelo pomembna pri vzgoji. Obe dejavnosti sta že izvorno strašno blizu, razlaga, gre za različna jezika, ki obravnavata isto.
Katero knjigo vzeti v roke?
Potem ko se je v devetdesetih letih ob pripravi originalnih napevov Carmina Burana poglabljal v srednjeveško filozofijo (v mladosti sta ga navduševala Bloch in Marcuse, pozneje pa je prebiral Derridaja, Deleuzeja, Lyotarda), mu je v zadnjih letih blizu Badiou. Sledi tudi prijateljem in znancem, Zupančičevi in Žižku, s katerim sta soseda. "Kdo bi si trideset let nazaj mislil, da bo "ljubljanska šola" taka znamenitost." Sicer pa se mu zdi nova in sveža novonastajajoča in tradicionalna afriška filozofija.
Katero knjigo pa bi priporočil v branje najvplivnejšim svetovnim politikom in ekonomistom? "Slovencem Prišleke Lojzeta Kovačiča in Žižkovo Kugo fantazem, Američanom pa Dostojevskega, Angležem francoske dekonstruktiviste, Avstrijcem Medvedka Puja ... zdaj se pa že 'zezam'."

So slava, moč, oblast, denar in vpliv lahko v sožitju z dostojanstvom, častjo, ugledom, ponosom in poštenjem? "Lahko so, vendar se pri večini izključujejo. Denar, oblast ... ni samo po sebi slabo, šele uporaba to definira. Vsem ni nikoli vse prav in vsem ne bo nikoli dobro, vendar obstaja temelj in to je, da svobode nikdar ne menjaj za varnost. Če to storiš, so omenjeni pojmi nezdružljivi. Svoboden lahko poskrbiš za varnost, varen ne skrbi za svobodo."