Umetnina imenovana po francoski znamki Hermes - verjetno najbolj znani po sloviti torbici Jane Birkin, za katero se še danes stoji v vrstah (če se v to vrsto sploh pride). Foto:
Umetnina imenovana po francoski znamki Hermes - verjetno najbolj znani po sloviti torbici Jane Birkin, za katero se še danes stoji v vrstah (če se v to vrsto sploh pride). Foto:
Starbucks
Kim Džun v svojem delu ne izhaja le iz prestižnih znamk, temveč tudi iz vsesplošno znanih, kot je ameriška veriga Starbucks.

Prestižne znamke kot navdih služijo kar nekaj azijskim umetnikom - med najbolj znanimi je seveda Japonec Takaši Murakami, ki skuša zabrisati mejo med 'elitno' in 'ljudsko' umetnostjo in si prisvaja razpoznavne motive iz množičnih medijev in popkulture, med drugim pa je sodeloval tudi s francosko modno znamko Louis Vuitton - in v to smer se je obrnilo tudi delovanje Kim Džuna.

Kima, ki je študiral slikarstvo, je sprva zanimalo predvsem raziskovanje dinamike in napetosti med duševnim in fizičnim, kar ga je že med študijem pripeljalo do umetnosti tetovaže. Medtem ko je služil vojaški rok, je začel delati 'domače' tetovaže, v kožo vrisane kar s kitajskim črnilom. Umetnost tetoviranja pa je sčasoma prešla v umetnost poslikave telesa z vodno osnovanimi barvami in tovrstne poslikave je dvignil z nekoliko hipijevske, s kano obarvane ravni. Džun ostaja zvest organskim, rastlinskim in živalsko-ptičjim vzorcem, svoje umetnine pa navadno poimenuje po kakšni izmed prestižnih znamk, ki 'kraljujejo' potrošniškemu svetu; med njimi najdemo vse od Breitlinga, Hermesa, Balenciage do Chrayslerja in Mini Cooperja. Tako se Džun pridružuje vrsti umetnikov, izhajajočih iz poparta Andyja Warhola, kjer so ključno vlogo igrali simboli potrošniške družbe.

Na koncu pa so njegova poslikana telesa - kot v seriji Breitling - nekakšne 'prepletene orgije lepih teles, poslikanih v čudovite organske, cvetlične in ptičje vzorce'. Vabljeni k ogledu fotografij v spodnji galeriji.