Steletova priznanja pa bodo prejeli Danijela Brišnik in Marjana Krumpestar, Marija Režek Kambič, Saša Arsenovič ter delovna skupina za sanacijo posledic žleda.

Slovensko konservatorsko društvo letos Steletovo nagrado podeljuje Sagadinu, "uglednemu in aktivnemu strokovnjaku, ki je s svojim izstopajočim strokovnim delom in sodelovanjem ter spoštovanjem visokih etičnih načel zgled za mlajše generacije pri celostnem ohranjanju kulturne dediščine", piše v utemeljitvi nagrade.

Veliki poznavalec gorenjske dediščine
Sagadin je leta 1975 diplomiral na ljubljanski filozofski fakulteti in se po diplomi zaposlil na Zavodu za spomeniško varstvo Kranj, kjer kot konservator deluje že štiri desetletja. Najprej se je kalil kot varuh zgodovinske dediščine in dokumentalist, po desetletju dela pa je postal prvi konservator arheolog na Gorenjskem. Pionirsko se je ukvarjal s topografskimi pregledi. Njegovi popisi so bili temelj za vpise v register nepremične dediščine, za zaščito arheoloških ostalin v planskih dokumentih in za valorizacijo za kulturne spomenike.

Sagadinove arheološke terenske raziskave so se razvile v celostno in inovativno prezentacijo Malega gradu v Kamniku in v unikatno oživitev težko dostopne višinske postojanke Ajdna, kar je bilo nagrajeno s Steletovim priznanjem. S kolegi je za razstavo Pismo brez pisave prejel tudi Valvasorjevo nagrado.

Zelo odmevne in večplastne so bile raziskave območja Kranja. Sagadinova zasluga je, da je mesto na vseh zemljevidih langobardskih naselij in da so S fibule in druge najdbe varno shranjene v muzeju. Vrednost najdb in načine prezentacije je konservator pojasnil v priročnih kulturnih vodnikih in drugih publikacijah. Tudi sicer je avtor številnih člankov, v doktoratu Od Karnija do Kranja pa je predstavil širše ozadje svojih dolgoletnih raziskav in se uveljavil med redkimi poznavalci zgodnjega srednjega veka v Sloveniji.

Dodatno Steletovo priznanje v letu izjemne dejavnosti
Konservatorsko društvo bo za leto 2016 izjemoma podelilo štiri Steletova priznanja namesto treh, saj so na društvu prejeli rekordno število predlogov. Kot so zapisali, je to "odraz načrtnega in uspešnega dela društva ter vse večjega zavedanja pomena kulturne dediščine in njenih obnov, kar je lep obet za leto 2018, ki ga je Evropska komisija predlagala za leto kulturne dediščine".

Konservatorka arheologinja Danijela Brišnik in konservatorka arhitektka Marjana Krumpestar bosta priznanje prejeli za uspešno postavitev predstavitvenega paviljona na Glavnem trgu v Celju. Vodji projekta sta poskrbeli za "edinstveno prezentacijo arheoloških najdb, ki je z izjemnim občutkom vpeta v substanco naselbinskega spomenika, ob hkratnih izvirnih strokovnih in tehnoloških prizadevanjih, ki so pomemben dosežek pri ohranjanju kulturne dediščine na Slovenskem".

Konservatorka Marija Režek Kambič bo Steletovo priznanje prejela za uspešno prenovo Narodnega doma v Ljubljani in nadgradnjo palače v celostno zasnovan kompleks Narodne galerije. "Narodna galerija kot zgled muzeja ima ohranjeno zunanjost Narodnega doma in ključne detajle matične stavbe ter je smiselno nadgrajena v sodobno razstavišče, zakladnico slikarstva in kiparstva Slovenije," piše v utemeljitvi.

Steletovo priznanje bo prejela tudi delovna skupina za sanacijo posledic žleda iz leta 2014 na vrtnoarhitekturni dediščini. Pri tem je bila ključna strokovna metodologija skupine konservatorjev in krajinskih arhitektov ter njihova visoko razvita spomeniška zavest, izkušnje in znanje o posebnostih slovenskih krajin, so poudarili v društvu.

Leta 1971 ustanovljeno društvo Steletovo nagrado in priznanja podeljuje več kot 25 let. Odličja se imenujejo po nestorju na področju varstva kulturne dediščine na Slovenskem Francetu Steletu. Lani je nagrado za življenjsko delo prejel Stane Bernik.