Ruska stran naj bi ga bila pripravljena postaviti, a mora mariborska občina najprej odkupiti zemljišče. Ta pa za to nima denarja. Za idejno zasnovo muzeja sta arhitekta Tomaž Kancler in Mateja Katrašnik prejela Glazerjevo listino, kaj drugega pa se s tem v povezavi ni zgodilo. Predmeti, ki so bili pred letom dni razstavljeni v carinarnici, so po besedah direktorice Muzeja narodne osvoboditve Maribor Aleksandre Berberih Slana zdaj shranjeni v muzeju "in čakajo svojo priložnost".

Objekt, ki je zdaj prazen, naj bi se s podporo Rusije v prihodnje prelevil v muzej. Na slovesnosti julija lani, ki se je je udeležil tudi vodja ruske diplomacije Sergej Lavrov, so predstavili virtualno predstavitev prihodnjega muzeja, na ogled pa so za en dan postavili manjšo razstavo.

Projekt naj bi vodilo rusko veleposlaništvo v Ljubljani, kjer pa se na povpraševanje STA-ja doslej še niso odzvali. Tudi na mariborski občini so s pojasnili zelo skopi. Dejstvo pa je, da v letošnjem občinskem proračunu 220.000 evrov, kolikor naj bi po lani opravljeni cenitvi znašala vrednost nepremičnine v Melju, ni predvidenih.

Žogica na strani mariborske občine
Eden izmed pobudnikov postavitve muzeja, nekdanji mariborski podžupan Janez Ujčič, pravi, da je ruska stran še vedno pripravljena financirati postavitev in vzdrževanje muzeja, vendar pa mora mariborska občina najprej odkupiti zemljišče, ki je trenutno v zasebni lasti. "Čakamo na odločitev župana, da zagotovi financiranje odkupa objekta, medtem ko je z rusko stranjo vse dogovorjeno o načrtu nadaljnjega financiranja muzeja."

Ujčič upa, da bodo sredstva za odkup zemljišča zagotovljena v občinskem proračunu za prihodnje leto. Tega si želijo tudi v Muzeju narodne osvoboditve Maribor, ki sodeluje pri postavljanju muzeja. "Iz Rusije smo prejeli kopije arhivskega gradiva, uredili in zbrali smo podatke ter smo pripravljeni na nadaljnje delo. Ko in če bo projekt stekel, smo pripravljeni za naslednje korake. Interes z naše strani je velik, saj že zdaj na lokacijo v okviru vodstev vodimo obiskovalce (po poteh druge svetovne vojne v Mariboru)," je povedala direktorica Berberih Slana.

Kompleks opuščenega carinskega skladišča v mariborski četrti Melje je bil med drugo svetovno vojno del nemškega nacističnega ujetniškega taborišča, imenovanega Stalag XVIII D, v njem pa je bilo med septembrom 1941 in marcem 1942 v izredno nehumanih razmerah nameščenih več tisoč ruskih vojnih ujetnikov. Številni so zaradi izčrpanosti, podhranjenosti ali bolezni tam tudi umrli.