V Cepu opozarjajo, da je pri obnovi nedorečenih še kar nekaj stvari.

Celjska občina je renesančni dvorec, ki stoji ob celjski obvoznici in že vrsto let propada, v preteklosti večkrat neuspešno skušala prodati. Leta 2015 pa ga je kupil Cep za 241.000 evrov.

O končni vrednosti naložbe Samo Petrič iz Cepa še ne more govoriti, so pa zahteve zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine nekoliko podražile projekt.

"Navsezadnje je tudi v našem interesu ohraniti ta kulturnozgodovinski spomenik, saj je bil pred tem obsojen na propad in je bilo le še vprašanje časa, kdaj bi se sesul sam vase. Načrtujemo, da bodo dela končana do konca poletja, center pa naj bi zaživel še letos," je še dejal Petrič.

"Zaščita" samo na papirju
Nekdanja graščina celjskih grofov, obkrožena s parkom starinskih dreves, je začela propadati, ko so na začetku 90. let iz nje izselili stanovalce. Občina je kot lastnica dvorec zaščitila, del notranje opreme so prepeljali v depoje, kar je ostalo, pa so odnašali tatovi.

Leta 2005 je občina na novo prekrila streho in za to odštela okoli 104.000 evrov. Predlani, ko je v Celju pogorel Rakuschev mlin, so si skušali brezdomci, ki so v njem prenočevali, novo prenočišče poiskati v Lanovžu, a jim je občina preprečila vstop.

Prekvalifikacija in novo življenje
Da bi v nekdanjem renesančnem dvorcu, ki je bil v 18. stoletju prezidan v baročno graščino s kapelico, uredili medicinski center, si je leta 2007 zamislil podjetnik Ivan Bednički, ki je dvorec od občine vzel v najem, a je bila z njegovim podjetjem Mirabel najemna pogodba pozneje prekinjena.

Na občini so pojasnili, da je pooblaščeni cenilec dvorec in 7.287 kvadratnih metrov zemljišča ob celjski obvoznici ocenil na 231.000 evrov, maja 2015 pa so po javnem zbiranju ponudb od Cepa kot edinega ponudnika dobili 10.000 evrov več. Še leto prej je celjska občina nepremičnino prodajala za 310.000 evrov.

Obnova ne bo prepuščena trenutnemu navdihu
Dvorec je varovan kot lokalna kulturna dediščina, zato mora kupec pri prenovi upoštevati navodila zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Konservatorka Nataša Podkrižnik iz zavoda je pojasnila, da so za dvorec že leta 1993 izdelali konservatorski program prenove, ki so ga leta 2015 glede na predvideno funkcijo in stanje objekta dopolnili s kulturnovarstvenimi pogoji.

"Temeljni izhodišči prenove sta ohranitev in prezentacija arhitekturne mase renesančno-baročnega dvorca s kakovostnimi likovno-arhitekturnimi elementi," je dejala Podkrižnikova. Poleg prenove dvorca je predvidena še rekonstrukcija ključnih sestavnih parka. Zaradi dostopnosti pa so investitorju dovolili postaviti prizidek, ki bo usklajen z dvorcem.