Založba Prosveta je bila do zdaj v lasti države, ta pa je včeraj objavila namero o prodaji 70 odstotkov lastništva založbe najboljšemu ponudniku, Država je v razpisu sicer zapisala zahtevo, da mora kupec še vsaj deset let ohraniti založbo in da v tem obdobju tudi ne sme odpraviti glavne knjigarne založbe, enega zaščitnih znakov kulturnega življenja v Beogradu. Kljub temu se v Beogradu govori o razprodaji državne kulture in identitete. Tako je tudi generalni direktor založbe Dragan Mininčić povedal: "Oblast smo prosili, da bi zaščitila jedrno založniško dejavnost naše družbe in da naj ne dopusti, da bi v naši 100 let stari knjigarni prodajali čevlje. Če izgubimo prosveto, bomo izgubili del naše nacionalne identitete."

Založba avstro-ogrskega Juda
Za uradni začetek delovanja prosvete velja leto 1944, vendar pa so tega leta le pravno-formalno ustanovili založbo, ki je prevzela delo založbe avstro-ogrskega Juda Gece Kona. Ta je založbo in knjigarno za srbsko in tujo literaturo ustanovil leta 1901 in tako dejansko ustanovil eno najvplivnejših založniških hiš nekdanje Jugoslavije. Že kmalu po začetku delovanja je knjigarna postala vozlišče beograjskega kulturnega življenja, zaradi odličnega založniškega programa pa so jo cenili tudi pisatelji in drugi intelektulci. "Zaradi te prodaje sem zelo žalostna. Knjigarna Gece Kona je bila prostor srečevanja pisateljske elite; bila je kultni prostor. Prosveta je objavljala dobre pisce in izjemne enciklopedije. Tukaj ni šlo le za komercialne izdaje," pove Beograjčanka Mirjana Lazarević.

Država, ki ima v lasti 99.24 odstotka založbe, se je za prodajo odločila predvsem zaradi slabih poslovnih rezultatov. Lani je namreč založba, ki zaposluje 93 ljudi in katere vrednost ocenjujejo na okoli 6 milijonov evrov, imela za 200.000 evrov neto izgubo. Kdo bo založbo kupil, bo znano sredi februarja.

P. B.