Gre za kar devetdeset del, katerih nastanek datira v zadnja tri stoletja, ki bodo pristala na decembrski dražbi pri dražbeni hiši Christie's, saj želijo na ta način zapolniti svojo luknjo dveh milijonov funtov.

Prelomna dela iz zgodovine medicine, znanosti in naravoslovja vključujejo prve izdaje velikih umov znanosti, kot so Charles Darwin, Isaac Newton, Leonhard Euler, Johannes Kepler in Alexander von Humboldt, gredo na dražbo, poroča The Guardian.

Po besedah Stefanie Pandakovic, vodje prodaje pri Christie's, ta fantastična zbirka vključuje knjige, "ki niso bile na trgu že več kot 200 let".

Zgodovina razvoja znanosti od 16. stoletja dalje
"Ta dela niso le nekatera izmed najpomembnejših znanstvenih besedil zadnjih 400 let, ki prinašajo zgodovino razvoja znanosti od 16. stoletja dalje, vendar so prav tako zelo posebna zaradi svoje povezave s Kraljevsko institucijo Velike Britanije," je dejala Pandakoviceva. "Številna izmed njih so darovali njihovi avtorji sami, kar jih dela edinstvena."

Srečanje anatomije in umetnosti
Eno najpomembnejših del, ki gre na dražbo, je De humani Corporis fabrica Andreasa Vesaliusa (s pravim imenom Andreas van Wesel), ki je bilo objavljeno leta 1543. Vrednost dela ocenjujejo na od 140 do 220 tisoč funtov. Med druge vrhunce dražbe se uvršča še prva izdaja Ars Conjectandi Jacoba Bernoullija, razprave o verjetnosti iz leta 1713, v kateri je matematik prvi izpeljal zakon velikih števil.

Med "zvezdnike" dražbe uvrščajo tudi prvo izdajo Keplerjeve Astronomia nova iz leta 1609, besedila, v katerem je astronom opisal svoja prva dva zakona o planetarnem gibanju. Kot enega izmed vrhuncev se omenja še Vues des Cordillères, poročilo Humboldta in Aiméja Bonplanda o njunem potovanju skozi Srednjo in Južno Ameriko, ki je tlakovalo pot za znanstveno raziskovanje te celine.

Preoptimistični načrti pred nastopom krize
Britanska kraljeva družba, ki je bila ustanovljena leta 1799 za izvedbo temeljnih znanstvenih raziskav in podporo sodelovanja javnosti z znanostjo prek predavanj in prezentacij. S finančnimi težavami se borijo, odkar so v letu 2008 obnovili svoj sedež v Londonu, kar so storili z namenom vzpostavitve "salona" za znanost, ki naj bi pritegnili širše občinstvo. Vendar je vmes nastopila gospodarska kriza in tako so se zaračunali glede števila obiskovalcev, tako so se leta 2013 znašli v dolgovih, ki so takrat znašali sedem milijonov funtov.

Dražba del Kraljevska institucija Velike Britanije je pri Christie's napovedana za 1. december 2015.