Poslanska skupina Levica je nujno sejo odborov zahtevala zaradi po njenem mnenju neustrezne zakonodaje, ki ne varuje kulturne dediščine in s tem javnega interesa na tem področju. Novi zakon o varstvu kulturne dediščine, sprejet leta 2008, je - tako Matej T. Vatovec iz Levice - bistveno razrahljal pogoje, ki so bili do takrat še relativno ostri, ter prinesel deloma škodljive spremembe, s katerimi se je pokazalo, da je nad javnim interesom prevladal zasebni interes investitorjev oziroma kapitala.

Nekaterim vlagateljem, ki po Vatovčevem mnenju špekulirajo ob nakupu nepremičnin kulturne dediščine, se splača pustiti, da objekt propade, da ga potem porušijo in izvedejo novogradnjo za bistveno manjšo ceno. K temu so po njegovem mnenju pripomogle tudi "smešno nizke" kazni za nespoštovanje zakonodaje.

Skupna seja je po njegovih besedah pokazala, da obstaja nekaj volje za reševanje kulturne dediščine, čeprav ob izteku mandata. Odbora sta tako sprejela sklep, s katerim sta ministrstvo za kulturo pozvala, da ustrezno spremeni 31. člen zakona, ki govori o kulturnovarstvenem soglasju za raziskavo in odstranitev dediščine, s predhodnim posvetovanjem s konservatorsko stroko.

Sklad za prvo pomoč propadajočim objektom
Ministrstvo sta pozvala tudi, naj do letošnjega septembra pripravi predlog sistema za sofinanciranje obnov objektov iz registra nepremične kulturne dediščine. Kot je pojasnil Vatovec, so sprva sicer predlagali ustanovitev javnega sklada za pomoč pri obnovah, predvsem v primerih, ko so posamezniki nepremično kulturno dediščino ali podedovali ali dobili z denacionalizacijo in jo težko vzdržujejo, tudi zaradi zahtev po ohranjanju njihove prvotne oblike. Takšen sklad bi po poslančevem mnenju pripomogel k temu, da ne bi pustili propadati objektov, ki dajejo kulturno identiteto določenim krajem, kot na primer v Kopru, kjer so zaradi dotrajanosti in nevarnosti porušili veliko hiš in palač.

Poleg tega sta odbora pozvala ministrstvo, naj kadrovsko okrepi delovanja inšpektorata za kulturo in medije, saj kadrovsko podhranjen inšpektorat po Vatovčevih besedah ne more ustrezno nadzirati kršitev pri varovanju kulturne dediščine.

Stroka mora imeti besedo
Odbor za kulturo je sprejel še sklep, s katerim je pozval ministrstvo za okolje in prostor, naj pripravi spremembe lani sprejetega gradbenega zakona, ki bo začel veljati 1. junija, in sicer tako, da bi bilo pri gradbenih dovoljenjih obvezno soglasje kulturnovarstvenih služb.

"Ena večjih težav, ki se bo zgodila, ko bo zakon začel veljati, je, da ne bo več obvezujočih soglasij konservatorske stroke pri obnovah in rušitvah oziroma izdaji gradbenega dovoljenja, kar bo še bolj ogrozilo varovanje nepremične kulturne dediščine," je prepričan Vatovec.