Španija bo Egiptu vrnila izjemno lepo oblikovano moško glavo iz bazalta, granitno poprsje visokega egiptovskega uradnika in relief, ki je nekoč verjetno krasil steno kakšne grobnice v Luksorju. Na zadnjem sta upodobljeni dve stoječi ženski figuri, ena sega po lotosovem cvetu, druga pa v rokah drži kupo.

Dediščina starih Egipčanov raztresena po svetu
Številne egiptovske umetnine so v zbirke svetovnih muzejev prišle v času, ko je v Egiptu še veljalo načelo delitve najdb. Tedaj je veljala praksa, da so del najdb lahko odpeljali v svojo domovino tuji arheologi, del pa je ostal Egiptu.

Egiptovske oblasti so leta 2005 začele kampanjo za vrnitev največjih zakladov egipčanske kulture. In resnično - Vrhovni svet za umetnine starodavnega Egipta je pod vodstvom Zahija Hawassa dosegel, da so se domov vrnile številne v preteklosti odnešene umetnine.

Med artefakti, ki jih Egipčani še vedno zahtevajo nazaj, sta znameniti kip Nefretete (na ogled je v Berlinu) in Kamen iz Rosette, ki ga že od leta 1801 hranijo v londonskem Britanskem muzeju. Na podlagi znamenitega granitnega kamna je francoski jezikoslovec Jean Francois Champollion leta 1822 razvozlal hieroglife, še danes pa velja za enega največjih magnetov muzeja, ki letno privabi več kot pet milijonov obiskovalcev. Tri tisoč let star kip Nefretete ni nič manj dragocen - postal je simbol starodavne lepote, še posebej z upodobitvijo vitkega vratu in elegantno usločenih obrvi kraljice.

Žalostna resnica
Pri kraji in tihotapljenju arheoloških najdb iz Egipta so velikokrat soudeleženi Egipčani. Včasih podkupljeni uradniki izdajo certifikat, s katerim dragocene arheološke najdbe opredelijo kot kopije - nato jih seveda ni težko izvoziti. Leta 2002 je bil odmeven tudi primer Fredericka Schultza, ki je bil obsojen na tri leta zaporne kazni - črno prebarvane dragocenosti je iz Egipta tihotapil v "preobleki" cenenih spominkov.

A. J.