Mlade lahko znanost najlažje nagovori prek filma. Foto: Ad futura
Mlade lahko znanost najlažje nagovori prek filma. Foto: Ad futura
Resničnost je včasih bolj neverjetna od znanstvene fantastike.
Prizor iz filma Če bi nas kloniranje lahko ozdravilo. Foto: Ad futura

Fundacija Ad futura, javni sklad, v sodelovanju z Omni Comunications Ltd. iz Londona ta konec tedna v Kinodvoru predstavlja filme, ki se vrtijo okrog različnih znanstvenih tematik. Obiskovalci bodo lahko iz svojih sedežev tako klonirali, analizirali forenzične dokaze, mešali cepiva in se ukvarjali z etičnimi dilemami, ki jih znanost rojeva. Znanost skušajo organizatorji na razumljiv način predstaviti s pomočjo vse priljubljenejšega žanra docu-rame, nekakšne mešanice izmišljene zgodbe in poučnih dejstev. Ad futura pri tem stremi predvsem za zbujanjem zanimanja za področji naravoslovja in tehnologije in, posledično, pridobivanjem novih znanstvenih sil.

Česa se lahko še naučimo?
Festivalski program dopolnjujejo okrogle mize s tujimi in domačimi gosti iz področja znanosti in slovenskih ministrstev. Med drugim bosta spregovorila dr. Andrew Millington, nekdanji producent znanstvenega programa na britanskem BBC-ju, in Ven Clarson, urednik filmskega programa na danski televiziji, ki se lahko pohvali z zanimivo produkcijo filmov z znanstveno vsebino.

Festival sodi v okvir projekta PAWS (Public Awernes of Science and Engeneering) in se, čeprav ga Slovenija gosti prvič, letos odvija že peto leto zapored. Novost je predvsem to, da bo poleg mednarodne režije svoj glas dobila tudi mladinska žirija, ki jo bodo sestavljali predstavniki srednješolcev. Najboljši film po izboru mladih bodo razglasili v nedeljo zvečer.

Znanost niso le podatki in računi
Med filmi, ki se bodo odvrteli v Kinodvoru, je zanimiv Hawking, življenjska zgodba Stephena Hawkinga, ki je razvil fizikalno teorijo velikega poka. CFP - Nepopolni zločini je film o forenzičnih metodah, ki pomagajo razreševati zločine. Zgodba Če bi nas kloniranje ozdravilo predstavi moralno zagato zdravnice, ki pri iskanju zdravila uporabi človeške gene in zato pristane na sodišču. Za konec pa naj omenimo le še napeto dramo Speči vohun, ki se poigrava z našim strahom pred biokemičnim orožjem in močjo, ki jo imajo zaradi tega molekularni biologi.