Upravitelj 1.200 let stare gotske katedrale Helmut Maintz meni, da ni nevarnosti, da bi se veličastna zgradba, katere zgodovina sega vse do konca 8. stoletja, ko so v Aachnu postavili kapelo z osemokotnim tlorisom po bizantinskem vzoru, kar zrušila. Razpoke bodo vseeno popravili, strokovnjaki pa razpravljajo o vzroku njihovega nastanka. Maintz meni, da so posledica potresov. Teh je v okolici Aachna precej, saj ravno ta regija velja za najbolj potresno območje severno od Alp.
Religiozno središče frankovske države
Razpoke so nastale v najznamenitejšem delu aachenske katedrale. Gre za tako imenovani karolinški oktogon, ki so ga v času Karla Velikega kot palatinsko kapelo zgradili v mestu, v katerem si je Karl Veliki uredil glavno rezidenco njegovega frankovskega kraljestva. Več kot 200 let ni te kapele gradbenega mojstra Oda iz Metza nobena stavba severno od Alp premagala v višini in razponu obokov. Te oboke pa odlikujejo tudi izjemni mozaiki, pri restavriranju katerih so tudi odkrili razpoke. Projekt je izjemo ambiciozen. Restavratorji morajo namreč odstraniti, očistiti, po potrebi tudi zamenjati in potem ponovno namestiti kar okoli 24.000 kamenčkov. Kot poroča časopis Rhein-Sieg-Anzeiger, so restavratorji izdelali tako imenovano negativno šablono, na katero so v podobi zrcalne slike izvirnega mozaika nalepili vse odstranjene kamenčke in tako preprečili, da bi se kateri izgubil.
Grob Karla Velikega
V izvirnem oktogonu so po njegovi smrti januarja 814 pokopali tudi Karla Velikega. Natančna lokacija prvega groba pa ni znana, saj so se dokumenti o smrti tega znamenitega vladarja izgubili. Za najbolj verjetno lokacijo velja sarkofag, ki ga najdemo pod zahodnim vhodom v oktogon. Leta 1165, ko so Karla razglasili za svetnika, pa so njegove posmrtne ostanke prestavili v relikviarij, v katerem so še danes.
Aachenski slogovni konglomerat
Aachenska katedrala, kakršno vidimo danes, je slogovni konglomerat. Stavbo so dograjevali vse do 18. stoletja. Tedaj so na zahodnem pročelju, ki je sicer karolinškega izvora in katerega višja nadstropja so predelali ali dogradili v 14. in 17. stoletju, zgradili še portalno vhodno dvorano. Vrhunec 'aachenskega slogovnega kolaža' pa je bil postavljen v drugi polovici 19. stoletja. Tedaj, natančneje med letoma 1879 in 1884, so kot krono sicer pretežno gotskega objekta zgradili še zvonik.
Polona Balantič