Direktor direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo je dodal še, da bomo Plečnikovo delo še proučevali, ne bomo pa ga več ponavljali, ob tem pa je bil kritičen do stroke, ki da že več let melje isto. Arhitekt Boštjan Vuga pa se je vprašal, kaj Plečnikova dela pomenijo danes in kako aktualen je. Prepričan je, da bi bolj pragmatičen pogled na Plečnika tega demistificiral in ga mladim arhitektom predstavil kot vir za novo ustvarjanje.

Vuga je prepričan tudi, da bi morali na kraju, kjer je Plečnik načrtoval Mesarski most, postaviti most 21. stoletja. Arhitektu Fedji Koširju pa se zdi, da je gradnja Mesarskega mostu vprašljiva. Plečnik ga ni začel niti graditi, poleg tega pa je njegov načrt časovno precej oddaljen, meni Košir, ki je sicer ta most primerjal z Mozartovim Rekvijemom - veliki glasbenik ga ni več dokončal sam.

Ljubljanska dela bodo kmalu zaščitena
Na okrogli mizi, katere osrednja pozornost je bila posvečena Plečnikovim nedokončanim projektom, pa so spregovorili tudi o tem, kako zaščititi projekte, ki jih je veliki arhitekt izpeljal. Prelovšek je povedal, da na ministrstvu za kulturo pripravljajo dokument, ki bo šel kmalu v vladno proceduro. Z njim bodo zaščitili Plečnikova ljubljanska dela, vendar pa je Prelovšek opozoril še, da bi bilo treba zaščititi tudi dela, ki jih je Plečnik postavil po drugih slovenskih krajih.

Mnenje tujih strokovnjakov je dobrodošlo
Direktor Arhitekturnega muzeja Ljubljana, ki skrbi za Plečnikovo dediščino in ki ga je Prelovšek kritiziral zaradi premajhnih prizadevanj za širjenje vedenja o Plečniku, pa je dejal, da se zanimanje za Plečnika veča tudi v tujini. Peter Krečič je zato predlagal, da bi izbor najpomembnejših dokumentov prevedli v katerega izmed svetovnih jezikov. Tako bi se v razpravo o Plečniku lahko vključili tudi tuji strokovnjaki, kar bi bilo pomembno za domačo stroko, saj lahko preplet domačega in tujega znanja pripelje do novih idej.

Dopolnjevanju Plečnikovih potez v Ljubljani
Okroglo mizo Da ne pride v pogin in pozabljenje: Plečnikova vizija Ljubljane - slovenskih Aten: Arhitektov dar knjižnici sta povezovala avtor razstave Veselin Miškovič in Peter Krečič. Postavitev v razstavni dvorani NUK-a, ki so jo odprli na začetku februarja, bo na ogled še do 7. aprila.

Arhitekt Jože Plečnik (1872-1957) je poleg slovenske prestolnice, svoje delo ponesel še na Dunaj in v Prago. Letos mineva 50 let od smrti tega velikega slovenskega arhitekta, ob tej priložnosti pa je bilo njegovo delo mogoče spoznati tudi na razstavi, ki so jo januarja pripravili v Narodni galeriji.