Pobudo bo nadškof Alojzij Uran predal strokovnjaku, ki bo z natančno preučitvijo ugotovil, ali zbrano gradivo ustreza pogojem za začetek postopka beatifikacije. Direktor direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo Damijan Prelovšek je kot enega ključnih argumentov za začetek postopka navedel dejstvo, da je Jože Plečnik eden najpomembnejših cerkvenih umetnikov 20. stoletja, ki so imeli odločilen pomen pri oblikovanju moderne sakralne arhitekture in liturgičnih predmetov.

Kaktere pogoje je treba izpolnjevati?
Tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference Andrej Saje je pojasnil, da sta pogoja za začetek postopka za beatifikacijo dva; sluh svetosti in neoporečnost kandidatovega življenja po zapovedih in nauku Katoliške cerkve. Sluh svetosti pomeni, da se v molitvah vernik po določeni osebi spontano obrača k Bogu.

Ko sta izpolnjena ta dva pogoja, sledi zbiranje pričevanj ljudi, ki so kandidata osebno poznali, in drugega dokaznega gradiva. Po končanem postopku na škofijski ravni pa je treba gradivo poslati na Kongregacijo za svetnike v Rim.

V pričakovanju dolgotrajnega postopka

Od Ljubljane do Prage
Arhitekt Jože Plečnik (1872-1957) je s svojim delom zaznamoval tri evropske prestolnice, poleg Ljubljane še Dunaj in Prago. Nekatero sakralno arhitekturo je postavil povsem na novo, posvečal pa se je tudi obnovam starejših cerkva. Njegov sakralni opus med drugim obsega cerkev sv. Frančiška Asiškega v Šiški, cerkev Gospodovega vnebovhoda v Bogojini in cerkev sv. Mihaela na Barju. Z izjemnim smislom za interpretiranje starejše tradicije v moderne oblike pa je oblikoval tudi vrsto liturgičnih predmetov.