V utemeljitvi odlikovanja, ki ga je predsednik Pribcu izročil v Veliki kristalni dvorani Predsedniške palače, so zapisali, da je tokratni dobitnik reda za zasluge staroselski Istran, ki se je zaradi pritiskov takratne službe državne varnosti, naj postane njen sodelavec, leta 1959 izselil iz Slovenije v Avstralijo.

Eden najvidnejših ustvarjalcev slovenskega izseljenstva
V Avstraliji se je znova vpisal na fakulteto, diplomiral iz bibliotekarstva in na svoji poklicni poti dosegel velik uspeh. Med drugim je bil vodja oddelka za medicinsko bibliografijo v narodni knjižnici v Canberri in urednik več tisoč strani obsegajoče bibliografije avstralske medicine in zdravstvenih služb.

Postal je aktiven član slovenske zdomske skupnosti v Avstraliji. Deloval je v društvih, 15 let je vodil slovenski radijski program v Canberri, pisal je za emigrantske časnike in literarne revije ter druge publikacije. Uveljavil se je tudi kot pesnik, ki ga literarna kritika uvršča med najvidnejše književne ustvarjalce slovenskega izseljenstva.

Iskanje poti k nacionalni spravi
V utemeljitvi so tudi zapisali, da je Pribac kot prisilni emigrant, potomec narodno zavedne primorske družine, iskren kristjan, mož razmišljujočega duha in globoke predanosti slovenstvu, v Avstraliji opazoval slovensko politično razklanost in njene posledice. To ga je vodilo k iskanju poti do nacionalne sprave, do sprave s preteklostjo, ki bi Slovencem bolj na široko odprla vrata v ustvarjalno prihodnost. Svoja spoznanja je strnil v razpravah in knjigi ter jih ponudil v premislek vsem Slovencem. Predpogoji za spravo so, kot pravi Pribac, poznavanje in priznavanje objektivnih zgodovinskih dejstev v njihovi celoti ter obžalovanje grehov na obeh straneh.

Tudi v času osamosvajanja se je Bert Pribac izkazal kot zaveden Slovenec, ki si je pri avstralskih oblasteh močno prizadeval za priznanje Slovenije. Po vrnitvi v rodno Istro je ostal aktiven v kulturnem in družbenem življenju Slovenije.
Dosedanji odlikovanci z redom za zasluge s področja kulture so med drugim tudi dr. Primož Kuret (za pomemben prispevek k razvoju slovenske muzikološke znanosti), pater Ciril Božič (za neprecenljive zasluge pri ohranjanju slovenske kulture in jezika med Slovenci v Avstraliji in nesebično pomoč slovenskim rojakom v Avstraliji), mag. Stane Jurgec (za izjemno delo in zasluge pri razvoju kulture v Republiki Sloveniji) in dr. Marija Pirjevec Paternu (za prispevek pri širjenju slovenskega kulturnega prostora, za pomembne znanstvene uspehe na področju slovenskih literarnih ved in za uspešno pedagoško delo).