Tkanina živahnih barv v velikosti 20 x 21 centimetrov nosi podobo človeka, imenovanega Ta-nedjem ali "Nežna pokrajina", ki je umrl pred približno 3.400 leti. Raziskovalcem je neznan, a glede na njegova oblačila, okrasje in bogastvo pohištva je bil njegov družbeni status visok. Mrtvaški prt - te so polagali na sarkofag pokojnega - je iz istega blaga, kot so ga uporabljali za izdelavo povojev za mumije, in datira v čas med 1.400 in 1.300 pred našim štetjem, obdobje, ki velja za najvišjo stopnjo egipčanske civilizacije.
Do zdaj je bilo poznanih le 22 prtov
Odkritje prta postavlja izziv dosedanjim raziskavam in odkritjem, saj naj bi obstajalo le 22 egipčanskih mrtvaških prtov, ki jih hranijo v muzejih, kot sta pariški Louvre in Metropolitan Museum of Art v New Yorku. Kot ocenjujejo, ima prodani prt številne podobnosti s tistim v Louvru in naj bi bil delo istega slikarja, a drugega pisarja.
Preden pa je na dražbi dosegel ceno 374.000 evrov – identiteta kupca ni bila razkrita – je bila dražbena hiša Piasa glede njegove vrednosti negotova. Dražbo so začeli pri 50.000 evrih, a se je cena vrtoglavo dvignila v le nekaj minutah.
Ko ga ni hotela žena, ga je cenila ljubica
Presenetljiva je tudi pot prta do dražbe. Pred pol leta ga je v hiši leta 1996 umrle francoske pisateljice, odvetnice in založnice Jeanne Loviton našel direktor dražbene hiše Piase Henri-Pierre Teissedre in do takrat strokovni javnosti niti ni bilo znano, da obstaja.
Lastništvo prta naj bi nekoč pripadalo trgovcu s starinami Lucienu Lepini, ki ga je kupil v Egiptu in pozneje prodal pariškemu trgovcu. Kako je prišel na trg, ni znano, natančneje pa je dokumentirana njegova poznejša usoda v rokah finančne dinastije Goldman Sachs. Leta 1927 ga je kupil ameriški milijarder Arthur Sachs kot darilo za svojo ženo, ki ga je nekaj časa hranila v kopalnici, a se ga nato naveličala in vrnila možu. Ta ga je poklonil že omenjeni Jeanne Loviton, ljubici Arthurja Sachsa in tudi nekaterih drugih znanih moških, med drugim pesnika in filozofa Paula Valeryja. Prt je vse do njene smrti visel na steni njene hiše.
To presenetljivo odkritje prta je nekatere navdalo z dvomom o njegovi avtentičnosti. "To bi moralo biti delo ekstremno nadarjenega ponarejevalca in velikega egiptologa, ki bi moral uporabljati posebne pigmente. To se zdi nemogoče," na dvome odgovarja strokovnjakinja francoskega narodnega centra za znanstveno raziskovanje Annie Gasse, ki o mrtvaškem prtu piše tudi knjigo.
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje