Prelomljeni slavolok ali oglata različica enigmatičnega Möbiusovega traku? To sta le dve mogoči razlagi podobe novega sedeža kitajske nacionalne televizije, ki naj bi bil zgrajen do leta 2008. Foto:
Prelomljeni slavolok ali oglata različica enigmatičnega Möbiusovega traku? To sta le dve mogoči razlagi podobe novega sedeža kitajske nacionalne televizije, ki naj bi bil zgrajen do leta 2008. Foto:
Rem Koolhaas
Rem Koolhaas velja za vizionarja, ki ni le spreten arhitekt, pač pa tudi pisec daljnovidnih teorij o razvoju arhitekture in urbanizma. Foto: EPA
Rem Koolhaas
Rem Koolhaas se je lani vpisal med arhitekte, ki se jim je ponudila priložnost oblikovati poletni paviljon londonske galerije Serpentine. Koolhaas je zasnoval amorfno strukturo, ki se je dvigala in spuščala odvisno od sprememb temperature zraka. Foto: Serpentine Gallery

Sloviti muzej sodobne umetnosti je ekipo arhitektov z imenom Office of Metropolitan Architecture (OMA) izbral zaradi velikopoteznega projekta načrtovanja novega sedeža kitajske nacionalne televizije. Stavba, katere glavna načrtovalca sta arhitekt, urbanist in arhitekturni teoretik Rem Koolhaas in njegov mladi sodelavec Ole Scheeren, bo spominjala na orjaški prelomljeni slavolok. Razstava, ki predstavlja ta novi simbol vzpona kitajskega gospodarstva, bo na ogled do 26. februarja.

Stavba, ki naj zasenči Prepovedano mesto
Ob sklepanju pogodbe za arhitekta osrednjega kitajskega medijskega središča Kitajci niso "štedili" z denarjem. V stavbo bodo namreč leta 2008, ko bodo v Pekingu olimpijske igre, usmerjeni objektivi kamer televizijskih postaj z vsega sveta in tedaj se mora Kitajska - to je želja tako političnega vodstva in gospodarskih velikašev kot tudi ljudstva - predstaviti kot sodobna država, ki v prav ničemer ne zaostaja za državami Zahodne Evrope in ZDA. Projekt biroja OMA ne zajema le atraktivnega slavoloka, pač pa še dva druga objekta. Enega od njih ne odlikuje nič manj "vrtoglava" arhitektura. Gre namreč za stolpnico v obliki peščene ure.

Ole Scheeren prevzame krmilo
Vodja projektantske ekipe je bil tokrat nemški arhitekt Ole Scheeren, katerega sodelavci so bili pri načrtovanju pozorni tudi na ustvarjanje primernega sožitja med javnimi in privatnimi površinami. Trije objekti kompleksa namreč ne bodo "služili" le kitajski državni televiziji; del površin bo namenjen tudi hotelski in kulturni dejavnosti. Zato je moral biro OMA zasnovati objekte, ki bodo najbolje zadovoljevali interese vseh naročnikov, od katerih nekateri zasledujejo zgolj ekonomske uspehe, drugi pa so nosilci širšega družbenega poslanstva.

Nova vizija visoke rasti
"Rekruti" Rema Koolhaasa z novimi projekti materializirajo "novo" teorijo o visokih stavbah. Koolhaas, ki je ravno toliko kot s svojimi uresničenimi projekti zaslovel tudi s svojimi teoretskimi besedili, namreč skuša ustvariti novo teorijo o nebotičnikih, ki bo ustrezala spremembam, ki v zadnjih letih preobražajo družbeno in urbano tkivo velikih mest. Koolhaasova nova vizija nebotičnika zanika pomen tekmovanja za gradnjo najvišje stavbe na svetu. Vsaka zmaga je namreč kratkotrajna. Zato si v biroju OMA prizadevajo ustvariti stavbe, katerih edina kakovost ni le višina; njihova celotna arhitektura jim omogoča, da kot arhitekturne ikone obveljajo več let.

P. B.