Festival se v Mini teatru danes začenja z odprtjem Ana Frank – Zgodba za sedanjost in projekcijo nemškega dokumentarnega filma Ljubi strah, ki govori o družbenih odnosih, zaznamovanih z vojnimi travmami. Program festivala, ki nastaja pod okriljem Mini teatra Ljubljana in Judovskega kulturnega centra Ljubljana, prinaša filme, ki opozarjajo na pomen strpnosti, človekove pravice, družbeno angažiranost in odnose med posameznikom in državo.

Odprtje letošnjega dogodka je z izjavo za javnost pospremil direktor festivala Robert Waltl, ki je spomnil, da je bil v času, ko so pred desetimi leti ustanovili Festival strpnosti, svet "malo bolj sprejemljiv kraj za življenje". Izhodiščna ideja dogodka je bila ohraniti spomin na grozote holokavsta, o katerih je pripovedoval soustanovitelj dogodka Branko Lustig, preživeli taboriščnik, filmski producent, dvakratni dobitnik oskarja in humanist svetovnega slovesa, ki je na izobraževalnih srečanjih učil, da je ideja posvetiti svoje življenje ideji enakosti ne le plemenita, ampak tudi nujna za obstoj človeštva.

Letošnji festival strpnosti sovpada z nadaljevanjem vojne v Ukrajini in dogajanjem v Izraelu in Palestini, zapiše Waltl. "Izraelsko-palestinski konflikt ni vestern. Ni boj med dobrim in zlim, rajši je tragedija v starem in zelo natančnem pomenu besede: nasprotje med pravico in pravico, nasprotje med zelo silovito, utemeljeno in prepričljivo aspiracijo in drugo, zelo drugačno, a nič manj prepričljivo, nič manj silovito, nič manj človeško aspiracijo," opozarja. Fiksiranje na preteklost nam po Waltlovih besedah lahko prepreči, da bi sprejeli prihodnost. "Ne moremo se vrniti v preteklost, da bi popravili napake, ki so se zgodile – to je nemogoče. Toda kovanje poti do prihodnjega miru je mogoče. Pred 80 leti so nacisti pobili milijone Judov, danes pa so Judje in Nemci dobri prijatelji. Če se znata uskladiti, se lahko vse rane zacelijo. Ključno je poiskati ozdravitev, namesto da preteklost uporabljamo kot izgovor za spodbujanje nasilja in konfliktov," zapiše.

Ob tem dodaja, da so močno prizadeti in pretreseni zaradi nedavnih dogodkov v Izraelu, prav tako, da so globoko zaskrbljeni "zaradi neustreznega odziva nekaterih slovenskih in evropskih naprednjakov glede napada Hamasa na izraelske civiliste, odgovor, ki odraža skrb vzbujajoč trend v politični kulturi globalne levice". "Nobenega nasprotja ni med odločnim nasprotovanjem izraelskemu podrejanju in okupaciji Palestincev ter nedvoumno obsodbo brutalnih nasilnih dejanj nad nedolžnimi civilisti. Palestinci so v Palestini, ker je Palestina edina domovina palestinskega ljudstva. Izraelski Judje so v Izraelu, ker na svetu ni druge dežele, ki bi ji Judje kot ljudstvo, kot nacija lahko rekli dom," zapiše.

Waltl: "Izrael mora jasno dokazati, da je to vojna proti Hamasu, ne proti Palestincem"
"Zgodovinska izkušnja judovskega ljudstva je, naj se sliši še tako čudno, nekako paralelna z izkušnjo palestinskega ljudstva. Jude so “brcnili” iz Evrope in nato iz arabskih dežel in Irana; Natanko tako, kot so Palestince najprej “brcnili” iz Palestine in potem iz arabskih dežel," še zapiše Waltl, ki je ob tem izrazil jasno nasprotovanje vsem zločinom nad civilisti. "Pozivamo Hamas in Palestinsko vodstvo, da takoj in brezpogojno izpustijo vse talce, ki so jih ugrabili 7. oktobra letos, in da prenehajo uporabljati civiliste za živi ščit. Judovska demokratična država ne sme ogrožati življenj palestinskih civilistov. Ohraniti mora moralni položaj, zaščititi svojo mednarodno legitimnost. Izrael mora jasno dokazati, da je to vojna proti Hamasu, ne proti Palestincem, vojna za življenje in demokratične vrednote, ne za ozemlje. Zgodovina nam ne bo odpustila, če v tem kritičnem trenutku ne bomo ponudili upanja polnega miru, kljub tragediji vojne," nadaljuje.

In še: "Izrael mora obljubiti priznanje države Palestine in Palestinci morajo priznati Izrael. Mednarodno skupnost pa prosimo, naj začne sestavljati nov Marshallov načrt, ki bo v naslednjih nekaj letih ustvaril novo, mirnejšo in gospodarsko uspešno realnost Bližnjega vzhoda. Pozivamo vse vodilne zalivske države, da sodelujejo v prihodnjem diplomatskem procesu in da nadzirajo obnovo Gaze po vojni."

Sovraštvo do marginaliziranih skupin je čutiti tudi danes
Ob tem je med drugim spomnil, da v zgodovini nikakor niso diskriminirani samo Judje; sovraštvo do marginaliziranih skupin je čutiti tudi danes, v družbi, ki se hvali s tem, da so njeni temelji demokratičnost in svoboščine. "Neutemeljenega sovraštva so deležne številne skupine manjšin, kot so skupnost LGBT, romske ali druge narodnostne manjšine, politično drugače misleči in drugi. Zato želimo z našim programom spregovorilt o teh temah ter nanje nenehno opozarjati javnost, saj je zavedanje o tem ključno za pozitivne družbene spremembe."

Več kot dvajset filmov, v Ljubljano prihajajo tudi gostje
Festival Hiša strpnosti 2023 – Hiša drugih bo do 21. novembra prinesel več kot 20 filmov. Na ogled bosta dve razstavi, poleg omenjene Ana Frank – Zgodba za sedanjost tudi stalna razstava Holokavst v Ljubljani. Zvrstilo pa se bo tudi več drugih dogodkov.

Današnje uvodne projekcije se bo kot posebna gostja udeležila tudi režiserka filma Sandra Prechtel. V nadaljevanju bo na ogled več kot 20 filmov iz ZDA, Nemčije, Poljske, Izraela, Avstrije, Bolgarije, Madžarske, Francije, Velike Britanije, Cipra in od drugod. Gosti festivala bodo poleg režiserke filma Ljubi strah še ameriška režiserka filma Štiri zime (Four Winters) Julia Mintz in producentka tega filma Zhen Cheah ter poljski režiser filma Zgodba o zločinu (A Story of One Crime) Mariusz Pilis in producent tega filma Dagmara Pilis. Vsi filmi bodo opremljeni s slovenskimi in angleškimi podnapisi.

Filmi se posvečajo tudi aktualnim temam, kot so problematika vojn, beguncev, medijska propaganda in kultura spomina.

Del festivala bo program za osnovne in srednje šole – Izobraževalno jutro. Mlado občinstvo si bo tokrat lahko ogledalo filme Kje je Ana Frank (Where is Anne Frank), Pismo pujsu (Letter to a Pig) ter Očetova vojna (My Father's War), po projekcijah pa bo potekal pogovor na temo holokavsta, človekovih pravic in strpnosti, so zapisali v Mini teatru.

Koncert judovskih – klezmer šansonov
V sklopu festivala se bo zgodil tudi koncert Vite Mavrič, ki bo s Kvartetom Akord izvedla projekt Mandeljni in rozine, projekt judovskih – klezmer šansonov, v Radovljici bodo uprizorili predstavo Dnevnik Ane Frank. V Mini teatru pa bodo predstavili knjigo Prostovoljec, gostili predavanje filozofa Borisa Vezjaka z naslovom Zakaj je sovraštvo do islama variacija nacističnega sovraštva do Judov ter pogovor na temo antisemitizma ter pripoved z naslovom Irma naj ne sprašuje. Pogovor pripravljajo v koprodukciji s KD-jem Pripovedovalski variete in Slovenskim mladinskim gledališčem.