Predlogu slovenskega zunanjega ministra nasprotujeta Unija Istranov in Združenje istrskih, reških in dalmatinskih beguncev, poroča tržaški dnevnik Il Piccolo. Nič pa ni imel proti Ruplov italijanski kolega Franco Frattini. Rupel mu je idejo o slovenski postavitvi umetnin, ki so jih Italijani iz slovenskih obalnih mest odnesli pred drugo svetovno vojno, predstavil na ponedeljkovem zasedanju koordinacijskega odbora ministrov slovenske in italijanske vlade v Rimu.

Frattini mu je zagotovil, da morajo preveriti pravni in tehnični okvir za organizacijo razstave, načeloma pa predlogu ni nasprotoval. Prepričan je namreč, da je "umetnost univerzalna, zato je o začasni razstavi gotovo moč razmišljati". Prav to zagotovilo naj bi spodbudilo odziv Unije Istranov in Združenje istrskih, reških in dalmatinskih beguncev, ki so zavrnili kakršno koli možnost razstavljanja spornih umetniških del v Sloveniji.

Slovenija mora najprej priznati italijansko lastništvo
Predsednik Unije Istranov Massimiliano Lacota pravi, da so umetnine last Italije, kar je bilo "razčiščeno in potrjeno tudi z vidika mednarodnega prava ter vsebine mednarodnih in dvostranskih odgovorov med Italijo in Jugoslavijo po vojni". Ob tem je izrazil skrb, da se umetnine v primeru, da bi jih razstavili v Sloveniji, ne bi več vrnile v Italijo. Zato zahteva, da slovenski parlament najprej formalno prizna italijansko lastništvo teh umetnin.

Predsednik Združenja istrskih, reških in dalmatinskih beguncev Renzo Codarin se čudi Ruplovi uporabi izraza 'odtujene' umetnine, saj poudarja, da je bilo ozemlje, s katerega so Italijani leta 1940 umetnine odnesli, italijansko. Slovenija jih torej nima nikakršne pravice zahtevati nazaj.

Trenutno na ogled v muzeju Sartorio
Iz Izole, Kopra in Pirana naj bi bilo odpeljanih okoli 97 umetniških del, ki so bila v zasebni lasti, večji del Cerkveni. Med njimi so umetnine slikarjev beneške šole 15. in 16. stoletja, kot so Vivarini, Veneziano, Carpacci in drugih. Dela so trenutno na ogled v tržaškem muzeju Sartorio.

M. K.