Vseeno upa, da bo - četudi brez državne pomoči - v nekaj letih vilo obnovil, pomoč pri tem mu ponuja društvo za varstvo kulturne dediščine. Ob izteku obdobja, ko na Bledu niso dovoljeni večji gradbeni posegi, se bo Mark Oman lotil prvih obnovitvenih del na Riklijevi vili, ki je last njegovega očeta Nicholasa Omana. Še pred zimo želi zagotoviti varnost objekta, saj streha še ene hude zime ne bi prenesla. Kasneje bo sledilo tudi rušenje vseh zidov razen pročelja, ki ga bo v skladu z dogovorom zavoda za varstvo kulturne dediščine ohranil.

Po obnovi bo to povsem zasebna vila
Kdaj se bodo ta nadaljnja rušitvena dela začela, Oman, kot je povedal, še ne ve, čeprav že ima dovoljenje za podrtje celotnega objekta. Upa, da bi delo lahko začel spomladi, vendar je to odvisno od tega, ali mu bo uspelo najti najemnika. Opustil je namreč prvotno zamisel, da bi s sredstvi ministrstva za kulturo, pri katerem je dvakrat neuspešno kandidiral na razpisu za obnovo kulturnih objektov, v roku leta dni obnovil vilo, ki bi bila namenjena tudi blejski kulturi in turizmu.

Tako bo po obnovi to povsem zasebna vila, saj lokalnega ali državnega interesa za njeno ohranitev ni, je pojasnil Oman. Za vilo išče najemnika, do zdaj se zanjo zanimata dva oziroma trije. Vendar je zaradi krize trenutni položaj na nepremičninskem trgu slab, zato ne ve, kdaj mu bo uspelo najti najemnika, pred podpisom pogodbe pa ne želi začeti obnove, saj je smotrno, da je ta prilagojena najemniku vile.

Društvo Kultura-natura.si ponudilo pomoč
Na sredstva z ministrstva za kulturo Oman ne računa več ter se na razpise ne namerava več prijavljati. Tako je prepričan, da bo obnovo v vrednosti 1,5 milijona evrov moral financirati kar sam, čeprav teh sredstev nima in bo zato obnova potekala počasi. Je pa zainteresiran za sodelovanje z gibanjem za varstvo kulturne in naravne dediščine Kultura-natura.si, kot se imenuje naslednica društva Naša Slovenija - Slovenija Nostra, ki je ponudilo pomoč pri iskanju sredstev za obnovo vile.

Predsednik omenjenega društva Slavko Mežek je pojasnil, da podobno kot vsi Gorenjci že predolgo opazujejo razvalino Riklijeve vile na Bledu, ki daje vtis, da ni mogoče nič narediti, saj lastnik ni pripravljen na obnovo.

"Nedvomno smo pripravljeni preizkusiti potencial našega gibanja tudi na tej tako imenovani vseslovenski sramoti," je dejal Mežek. "Opažamo, da je lastnik v svojih prizadevanjih vedno bolj osamljen in da se pravzaprav seštevajo bolj problemi kot pa oblike pomoči," je poudaril Mežek, ki meni, da se nekateri prav zaradi Omanovega "napačnega" priimka trudijo zavirati obnovo, ob tem pa glasno opozarjajo, da pred očmi vseh propada dragocena dediščina.

Mežek si zato z gibanjem, ki ga vodi, želi partnerskega sodelovanja z Omanom, tako da bi projekt obnove Riklijeve vile postal eden izmed 47 projektov, pri katerih pomagajo že zdaj. Kot zagotavlja Mežek, so pri tem uspešni, saj poznajo vzvode, ki jih civilne pobude uporabljajo lažje kot posamezniki. Ob tem je spomnil tudi na možnost pridobivanja sredstev iz norveškega in švicarskega sklada.

Rikli, začetnik blejskega turizma
Riklijeva vila je zapuščina švicarskega hidropata Arnolda Riklija, ki je sredi 19. stoletja med prvimi spoznal vrednost in prednost podnebnih danosti in ugodnega položaja Bleda za dolgo kopalno sezono. Gostje so stanovali v posebni koloniji, kopali so se v kadeh, goli pa so se sprehajali v bližnji okolici, predvsem na Straži, kjer je danes pozimi smučišče, poleti pa sprehajališče, trimsteza in poletno sankališče.