Flensburg je najsevernejše nemško mesto. Danes je to središče danske manjšine v Nemčiji znano predvsem po odličnem rokometnem moštvu, pripoved o svoji zgodovini pa Flensburžani radi začinijo še z zgodbo o vojni pilotki Beate Uhse-Rotemund, ki je leta 1946 prav v Flensburgu ustanovila prvi sex-shop na svetu. Skoraj enako gotovo kot to, da boste v Flensburgu slišali o zgodbo o Beate Uhse, pa je gotovo tudi to, da ne boste slišali ničesar o flensburški vladi; ali pa tega, da je bilo to območje že pred Hitlerjevim prevzemom oblasti ena od trdnjav nacistične ideologije; in tega, da se je regija lahko 'pohvalila' z enim najvišjih deležev moške populacije, ki se je prijavil za članstvo v vrstah SS-a. In bil sprejet.
Trije tedni flensburške vlade
Če boste v Flensburgu omenili flensburško vlado, je zelo veliko možnosti, da vas bodo domačini želeli odpraviti z zgodbo o bizarnem poskusu admirala Dönitza in klike zakrknjenih nacistov, da bi Nemčiji vladali tudi po kapitulaciji 'Wehrmachta'. Bolj ali manj 'po naključju' naj bi se odločili za Flensburg oziroma za Mürwik pri Flensburgu. Flensburško vlado je admiral Dönitz oblikoval po samomoru Adolfa Hitlerja, ki je v oporoki vodjo svoje mornarice imenoval za svojega naslednika. Pravzaprav ne za čisto pravega naslednika. Ker je bil naziv 'führer' seveda rezerviran zanj, je Dönitzu namenil le funkcijo predsednika rajha. Kot Hitlerjevega naslednika so Dönitza obravnavali tudi zahodni zavezniki, kar je v svojem govoru Konec vojne v Evropi nedvoumno pokazal tudi Churchill.
Dönitz je bil tisti, ki je generalu Jodlu ukazal podpisati brezpogojno predajo nemške vojske. Tisto, kar je sledilo do 20. maja, ko so bili aretirani člani Dönitzove vlade (med njimi je bil tudi Albert Speer), pa nikakor ni bilo le bizarno in docela utopično uradovanje Dönitzove vlade. Tako domačini radi opišejo delo mož, ki so še po svojem očitnem porazu sestankovali in naokoli pošiljali depeše in z uredbami skušali upravljati ozemlje, ki jim ni več pripadalo.
Dönitz se je dobro zavedal poraza Nemčije, cilj njegovih akcij pa je bil predvsem zagotoviti, da bi nadzor nad Nemčijo prevzeli Američani in Britanci, ne pa Rusi, katerih maščevanja se je bal. In to Dönitzovo delovanje tedaj ni bilo razumljeno kot bizarnost, ampak kot legitimno prizadevanje za zagotovitev boljše prihodnosti Nemcem, in kot takšno je bilo tudi med Flensburžani priznano kot legitimno. No, Dönitzove nade, da bi ostal na mestu nemškega predsednika, so bile utopične. 20. maja je bil aretiran in na procesu v Nürnbergu obsojen na deset let zapora. Ko je bil leta 1956 izpuščen, se je preselil v majhen kraj Aumühle v Schleswig-Holsteinu.
Morje v eni noči pogoltne tudi cel otok
Za svoj sedež oziroma sedež nemške mornarice Dönitz Flensburga ni izbral le zaradi velike lokalne podpore nacizmu. Veliko bolj je šlo za strateško odločitev. Vatensko morje z labirintom ožin, blatnih nižin ter množico otokov je bilo kot točka na vhodu v Baltsko morje strateško vedno zelo pomembno. Hkrati gre za eno najbolj nenavadnih pokrajin, v kateri je zelo opazna velika moč morja. Kot pove Hartmut Schiller, direktor frizijske akademije Akademie am Meer na otoku Syltu, lahko morje v eni sami noči od katerega od otokov 'odtrga' do 20 metrov obale. Včasih v eni sami noči tudi pogoltne cel otok. To se je zgodilo lani, ko je v velikem neurju izginil otoček med Syltom in kopnim. Frizijskih otokov je vedno manj. Še zemljevidi iz srednjega veka prikazujejo skoraj povsem s kopnim zapolnjeno območje med Syltom in obalo Schleswig-Holsteina in zaradi zviševanja morske gladine, bodo otoki še naprej postopoma izginjali. Syltu napovedujejo še kakšnih 1.000 let.
'Plevel' glejte le od daleč
V tej 'viharni' klimi, kjer nenehno piha, pogosto dežuje in kjer domačini 15 stopinj že označijo za vreme, primerno za kopanje, se je oblikovala nenavadna narava. Na prvi pogled je vse skupaj videti precej uborno in človek se kar malo začudi, zakaj so ravno s tem 'plevelom' povezani začetki naravovarstva v Nemčiji. Ko pa se s ceste približate travnikom, opazite nenavadno raznoliko rastlinje z drobnimi cvetlicami in množico različnih 'plevelov'. Hoditi po teh travnikih bolj ali manj ne smete. Skoraj vse je zaščiteno. Kot v muzeju. Gledate lahko le od daleč. Kot v muzeju.
Podobno kot artefakti v muzeju je zaščiten tudi frizijski jezik. Pravzaprav moramo govoriti o frizijskih jezikih, saj na vsakem otoku govorijo drugače. In to zelo drugače. Če z »moin, moin« kot univerzalnim pozdravom še pridete skozi na vseh otokih, pa so številni izrazi na različnih otokih povsem različni. V nemškem delu Frizije zna v katerem od frizijskih narečij govoriti le še okoli 10.000 ljudi. V vsakdanjem življenju frizijsko uporablja le peščica, zato se za ohranitev jezikov prek organiziranja tečajev namenja več tisoč evrov na leto. Pri tem se seveda postavlja vprašanje, kako smiselno je vlaganje denarja v nekaj, kar bi v bistvu že skoraj moralo biti mrtev jezik. Zgodovina človeštva je vedno bila tudi zgodovina umiranja in nastajanja novih jezikov. Umetno (začasno) ohranjanje jezikov bi bilo tako mogoče razumeti kot še enega od derivatov ideološke mantre o nujnosti ohranjanja kulturne raznolikosti za vsako ceno. Tudi kadar je ta kulturna raznolikost pravzaprav umeten konstrukt.
Zapovedana 'domača' slamnata kritina -iz Romunije
Zanimivo je, da proti prizadevanjem za ohranitev frizijskih narečij deluje neki drug ukrep varovanja kulturne dediščine. Na otoku Syltu, ki je med drugim prestižno nemško letovišče, na katerem vsi upoštevajo nenapisano prepoved fotografiranja nemških zvezdnikov in politikov, v več vaseh velja zapoved gradnje v starem frizijskem slogu. Predvsem je zapovedana kritina iz slame. Danes slamo uvažajo iz Romunije. In prav ta sicer iz Romunije uvožena, a kot nujen element ohranjanja frizijske stavbarske dediščine pojmovana slama je nočna mora mnogo domačinov in tudi razlog za njihovo izseljevanje. Je namreč 'hudimano' draga. Za kritje manjše hiše je treba odšteti vsaj 50.000 evrov in slamnato kritino je treba menjati na približno 10 let. Tako prav zapoved varovanja stavbarske dediščine spodkopava varovanje firizjskega jezika kot kulturnega artefakta. Na otoku je tako vedno več petičnežev iz Hamburga, Berlina in Münchna (vas Kampen velja za kraj z največjim številom luksuznih avtomobilov na prebivalca v Nemčiji), ki sicer lahko vlagajo denar v ohranjanje nekoliko 'hobitovske' podobe otoka (slamnate strehe, ki kukajo čez ograje, v resnici res ustvarjajo pravljični vtis), domačini, ki eventuelno še znajo frizijsko, pa se izseljujejo.
Trmasti Uthland
S preseljevanjem na kopno se tako ruši tudi mit o klenih otočanih. Kot pravi Schiller – sam se je na otok priselil s kopnega in se še muči z učenjem frizijščene oziroma lokalne syltske variante sölring – namreč Frizijci še danes kot osnovo svoje identitete izpostavljajo mit o upornih Frizijcih. V tako imenovani 'uthland' ali v pokrajino onkraj trdne zemlje naj bi se naselili v kljubovanju širjenju politične moči in z njo povezanim uveljavljanjem enotnega prava ter tudi enotne krščanske vere pod Karlom Velikim. Slednji naj bi prebivalcem Vatenskega morja nato zagotovil skoraj popolno samostojnost, le formalno so morali priznavati nadoblast svetega rimskega cesarja.
Sodobno zgodovinopisje je to zgodbo nekoliko korigiralo in zagotovilo avtonomije Frizijcem povezuje s Karlom III. (839-888). Province svobodnih frizijskih dežel so po letu 1.300 vedno slovele kot zelo bogate province. Odkritje posebne tehnike za pridobivanje soli iz vlažne zemlje je omogočilo donosno trgovino s slanimi ribami, kasneje je bil pomemben vir dobička lov na kite. Frizijska svoboda se je uradno končala leta 1498, vendar so te province, čeprav vedno znova zapletene v vojne med nemškimi knezi in dansko krono ter tudi v druge politične boje za to strateško pomembno ozemlje, vedno ohranile samosvoj značaj. Ljudje so vedno sloveli kot močni, trdni, nekoliko redkobesedni, a dobri po srcu. Takšni so še danes, čeprav njihova identiteta počasi izginja. Pa naj je še tako zaščitena z rigoroznimi pravili varovanja kulturne dediščine.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje