75 milijonov evrov vredni projekt na gori Tindaya na kanarskem otoku Fuerteventura je predmet žgočih razprav že dve desetletji. Dobrih štiristo metrov visoka vzpetina se namreč lahko pohvali z več kot 200 staroselskimi slikarijami, med katerimi so najbolj znane "podomorfne" - odtisom nog podobne svete vrezanine staroselskega ljudstva Guanche, ki naj bi se na Kanarske otoke iz severne Afrike priselilo nekje med letoma 1000 in 100 pr. n. š. Slikarije, s katerimi so odganjali zle duhove, datirajo celo v prvo stoletje pr. n. š.

In čeprav naravovarstveniki, antropologi in arheologi ogorčeno vijejo roke, so krajevne oblasti po srečanju z družino Eduarda Chillide dale zeleno luč za uresničitev načrta pokojnega umetnika. Chillidova vdova Pilar Belzunce je prodala avtorske pravice za delo svojega pokojnega moža, da se bo lahko ustanovil sklad, ki bo usmerjal izkopavanja, je poročal The Art Newspaper.

Kakšen je torej načrt?
iz gore bo najprej treba izkopati približno 64 tisoč kubičnih metrov kamenja (za desetnadstropno stavbo materiala). Chillida si je gromozansko jamo zamislil, da bi posamezniki "vsake rase in narodnosti" lahko izkusili "utopijo" in neskončnost vesolja.
Ničevost zaradi neskončnosti vesolja
Njegov sen se je rodil iz antologijskega verza Jorgeja Guilléna ("lo profundo es el aire", "globina je zrak") ter iz nočnega "videnja" izvotlene gore, v katero vstopa praznina - kot nekakšen poklon majhnosti, ki nas kot ljudi zaznamuje.

Ne samo španska, ampak last vsega sveta
A kaj, ko naravovarstveniki opozarjajo, da bi kopanje lahko ogrozilo "izjemne arheološke zaklade", ki ležijo pičlih 70 metrov od načrtovanega gradbišča. Borci za okolje so že organizirali tudi tridneven protest, v okviru katerega so obiskovalcem tudi razkazovali slikarije na gori Tindaya. Njihove napore podpira tudi Manuel Ramírez z Univerze v Las Palmas, ki opozarja, da bi morala biti gora zaščitena pod zakonom o kulturni dediščini iz leta 1985. To je bil navsezadnje svet kraj za predhispanske prebivalce Fuerteventure, je povedal za omenjeni časopis.

Podobne skrbi ima arheologinja Margarita Díaz-Andreu z Univerze v Durhamu, ki se posveča predvsem prazgodovini. "Te slikarije niso posebej lepe, a so dragocene zaradi svoje starosti in svetosti". "S tem, da so zaznamovali goro, so ji vdahnili pomen. Kulturni spomeniki, kakršen je ta, imajo univerzalen pomen in treba bi jih bilo varovati, še posebej na takih območjih, kakršno so Kanarski otoki, ki so zaradi turizma že tako ali tako imeli veliko škodo."

Chillida ni ravno donosen ...
Nasprotniki projekta opozarjajo tudi na njegovo gospodarsko plat. Kot primer navajajo nedavne težave muzeja Chillida-Leku na španski "celini", ki je moral januarja zaradi premajhnega dobička zapreti vrata. V pričujoči projekt se bo, preden bi lahko začel služiti, moralo steči še ogromno denarja - že zdaj, preden je bila sploh premaknjena kaka skala, je bilo porabljenih 30 milijonov evrov.

Od kod bo torej prišel denar?
"Vlada obljublja, da bodo našli zasebnega vlagatelja, ki bo primaknil 75 milijonov evrov za stroške gradnje in ureditve ter si pozneje povrnil vložek z denarjem od prodaje vstopnic," razlaga predstavnik okoljevarstvenikov José de León. "Ampak če kaj poznamo kanarsko vlado, se bo verjetno za projekt še naprej uporabljalo javna sredstva."

Sanje, ki so se spremenile v nočno moro
Leta 2002 umrli Eduardo Chillida je osnutek za svojo gorsko jamo imel že daljnega leta 1985; da je najboljši kraj zanjo prav Tindaya, je sklenil šele leta 1994, potem ko je že zavrgel lokacije na Siciliji, Finskem in v Švici. Projekt, ki je bil verjetno njegov najambicioznejši, je razumel kot "spomenik strpnosti" - a je v zadnjih letih moral priznati, da mu je vsa kontroverznost projekta ukradla prenekatero noč spanca.