Neprijetna resnica je namreč v tem, da je "La Serenissima", kot včasih imenuje nekdanjo republiko, na robu bankrota. (Župani večine italijanskih mest so v zadnjih letih prisiljeni krčiti proračune, saj rezi na nacionalni ravni mestne finance držijo v primežu.)

Seveda pa Benetke niso unikat le v turističnem in kulturno-zgodovinskem, pač pa tudi v finančnem pogledu, v nedavni analizi za The Wall Street Journal piše Giovanni Legorano. Brugnaro je tako sestavil nekaj predlogov, ki predvidevajo nekonvencionalno financiranje izjemno dragega mesta: primanjkljaj v znesku 60 milijonov dolarjev bi nadoknadili s prodajo nekaterih dragocenih umetnin iz beneških javnih muzejev, med drugim Klimtovih in Chagallovih platen.

Ker so Benetke zamudile rok, ki jim je nalagal odplačilo dolga do konca leta 2015, jim zdaj grozijo potencialno večmilijonske sankcije od vlade v Rimu. "To je mesto, ki mu ni para," je Brugnano komentiral v septembru, na predstavitvi nove finančne sheme. "Nekaj posebnega je. Veliko več denarja potrebujemo, da ga bomo vodili."

Pritok iz Rima usiha
Če so Benetke morda sanjsko mesto za enodnevne turiste, pa je v resnici nočna mora za mestno upravo: že najbolj osnovne usluge (npr. odvoz smeti) so izjemno drage, popravila infrastrukture zasoljena, obenem pa se je treba spopadati s tonečimi temelji, erozijo in 23 milijoni turistov, ki se v mesto zgrnejo vsako leto. Dolga leta je veljal poseben zakon, ki je vlado obvezoval k pokrivanju beneških dodatnih stroškov, in Rim je med letoma 1993 in 2004 vsako leto mestu izročil kakih 143 milijonov evrov.

Pozneje je bilo večino teh sredstev preusmeriti v gradnjo branika, ki naj bi Benetke obvaroval pred plimo, ki mesto redno poplavlja; za delovanje je mesto tako v zadnjem desetletju dobilo samo še 20 milijonov na leto. (Obenem je treba omeniti, da se je prihodek slavne beneške igralnice, ki je v lasti mesta, zaradi vse večje priljubljenosti spletnih iger na srečo od leta 2008 zmanjšal za vrtoglavih 80 odstotkov.)

Zaradi erozije je treba beneške stavbe obnavljati tudi vsakih deset let, ne pa na pol stoletja, kot okvirno velja drugod. Še pred desetimi leti so tako Benetke za obnove javnih in zasebnih hiš na leto obrnile okrog 150 milijonov evrov. Vsega tega je bilo pred dvema letoma konec, kar velja tudi za čiščenje kanalov - v nekaterih je menda že toliko usedlin, da je po njih težko krmariti.

Če ne bo denarja iz državnega mošnjička, se je treba znajti drugače
Sredi decembra je Rim potrdil odlok, po katerem Benetke za naslednjih sedem let dobijo vsega skupaj 65 milijonov evrov, kar je veliko manj od 50 milijonov letno, za kar so prosili. "Drobiž," se je v nekem intervjuju pritožila mestna svetnica Michele Zuin.

Župan je bil tako prisiljen pričarati alternativne načrte za pridobivanje denarja, nekatere manj in druge bolj kontroverzne. Največ prahu dviga ideja, da bi prodali nekaj dragocenosti iz državnih muzejskih zbirk, denimo Klimtov portret Judith II, ki se, po županovih besedah, "ne vklaplja v tradicijo in zgodovino mesta".

Številni politiki in umetnostni zgodovinarji so nad predlogom ogorčeni, a Brugnaro se ne da, še piše Legorano. "Raje bom prodajal slike, kot pa da posedam okrog in jih občudujem, medtem ko otrokom kaplja dež na šolske klopi, v mestnih knjižnicah pa ni toaletnega papirja."

Zagraditi Markov trg? Pobirati vstopnino turističnim ladjam?
Drug predlog je, da bi na šest vhodnih točk na Markov trg postavili zapornice in dnevnim turistom za vstop računali po pet evrov (s tem bi "kupili" tudi vstop v javna stranišča, ki so že zdaj plačljiva). Obenem bi število ljudi, ki jih na dan sprejme trg, omejili na 65 tisoč.

Prav tako kontroverzen je Brugnarov predlog, da bi velikim turističnim ladjam - Benetke so ena izmed njihovih najbolj priljubljenih postaj - zaračunavali "prostovoljni prispevek" za prečkanje beneškega zaliva, kadar v pristanišču iztovarjajo turiste. (Številni okoljevarstveniki se namreč pritožujejo nad velikim onesnaženjem, ki ga povzročajo ladje velikanke.)

Iz Rima bo najverjetneje do konca meseca prišla odločitev, ali bodo Benetke finančno kaznovali zaradi nepoplačanega dolga. Župan pa po drugi plati opozarja, da odrejenih 65 milijonov evrov za naslednjih sedem let preprosto ni dovolj. "Situacija se na ta način ne more več nadaljevati."