Knjige v Živi knjižnici zastopajo predstavniki izbrisanih, brezposelnih, gejev, muslimanov, brezdomcev, hendikepiranih in drugih družbeno stigmatiziranih skupin. Foto: humanlibrary.org
Knjige v Živi knjižnici zastopajo predstavniki izbrisanih, brezposelnih, gejev, muslimanov, brezdomcev, hendikepiranih in drugih družbeno stigmatiziranih skupin. Foto: humanlibrary.org
V Živi knjižnici se lahko spoprimete z lastnimi predsodki o - na primer - pokritih muslimankah. Sami jih lahko vprašate, ali so pokorne možu in družini, ali podpirajo terorizem, ne govorijo dobro slovensko in ne smejo biti v stiku z neznanimi moškimi. Foto: humanlibrary.org
Poglavja, ki jih obiskovalci po navadi iščejo v knjigi "Temnopolti". Foto: humanlibrary.org

Na Prešernovem trgu bo danes med 14.00 in 19.00 in v soboto od 11.00 do 19.00 potekala akcija Živa knjižnica. Človeške knjige v Živi knjižnici predstavljajo predstavniki družbenih manjšin oziroma vsi, ki se spopadajo s predsodki in so o svoji izkušnji pripravljeni govoriti z obiskovalci.
Avgusta in septembra bo Živa knjižnica, ki je pri nas skupni projekt Društva informacijski center Legebitra, Mladinskega kulturnega centra Maribor in Mladinskega centra Podlaga iz Sežane, potovala še v Sežano (24. avgusta v parku pri Starem gradu) in Maribor (14. septembra na Grajskem trgu).

Prvič na Roskildu
Prvi projekt Živa knjižnica je sicer razvila danska mladinska nevladna organizacija Ustavi nasilje kot del dejavnosti za obiskovalce glasbenega festivala Roskilde leta 2000. Med letoma 2000 in 2011 je Živa knjižnica soočala bralce in bralke s stereotipi in predsodki v več kot 60 državah po vsem svetu, med letoma 2007 in 2009 tudi v Sloveniji.

Živa knjižnica je sredstvo, s katerim prek dialoga sodelujoči ozaveščajo ljudi, izobražujejo o človeških vrednotah in človekovih pravicah ter spodbujajo razpravo o predsodkih in stereotipih v družbi. Metoda Žive knjižnice je preprosta: bralca sooči z njegovimi lastnimi predsodki in stereotipnimi predstavami ter mu ponudi konkretno možnost srečanja z lastnim stereotipom. Knjige v Živi knjižnici so namreč predstavnice in predstavniki različnih manjšin in družbeno ogroženih skupin oziroma vsi, ki se v svojem življenju spopadajo s predsodki.
Katere knjige čakajo na izposojo?
Če smo natančnejši: v "knjižnem katalogu" za leto 2012 na izposojo čakajo naslednji naslovi: Duhovnik, Pokrita muslimanka, Jud, Rominja, Mlada Rominja iz Dolenjske, Prostovoljka, ki dela z Romi na Dolenjskem, Čefurka, Bosanka, Predstavnica druge generacije priseljencev, Tujec, Temnopolta oseba, Gej, Lezbijka, Medo - pripadnik gejevske subkulture, Transspolna oseba, Babica punčke z dvema očetoma/mama geja, Mama osmih otrok, Samohranilka, Oseba, ki doživlja nasilje v družini, Nekdanji uživalec prepovedanih drog, Oseba s prekomerno telesno težo, Oseba z izkušnjo izgube spomina, Oseba, ki je prebolela raka, Oseba, ki je prebolela bulimijo, Oseba s telesnim hendikepom, Športnik invalid, Risar stripov, Predstavnica izbrisanih, Predstavnica generacije Y, Medijska osebnost, Prekerna aktivistka in Študentska funkcionarka.

Kako torej postati bralec?
Za izposojo se morate obvezno registrirati, z registracijo pa prejmete tudi člansko izkaznico. Branje lahko poteka največ 30 minut (z možnostjo petnajstminutne podaljšave) v označeni knjižnični čitalnici oziroma v okolici postavitve knjižnice. Bralec je knjigo dolžan vrniti v takem duševnem in fizičnem stanju, kot jo je prejel.